Kazalo
37 odnosi: ABC kni'zicza, Šopron, Štefan Küzmič, Bratislava, Budim, Cerkev sv. Benedikta, Kančevci, Dekan (religija), Dolnji Slaveči, Duhovniško posvečenje, Duhovnik, Grad, Grad, Jožef Košič, Jožef Sakovič, Kančevci, Krátka summa velikoga katekizmussa, Madžarščina, Madžarska, Mihael Gaber, Molitvena kniga, Murska Sobota, Pisatelj, Pomoucs beté'snih, i mirajoucsih, Prekmurje, Prekmurski knjižni jezik, Prevajalec, Rimskokatoliška cerkev, Seznam slovenskih pisateljev, Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem, Slovenska krajina (Ogrska), Sombotel, Szlovenszki silabikár, Sztároga i nouvoga testamentoma szvéte histórie krátka summa, Szvéti evangyeliomi, 11. april, 15. september, 1737, 1804.
- Madžarski prevajalci
- Rojeni leta 1737
- Slovenski pisatelji in pesniki na Madžarskem
- Slovenski prevajalci
- Umrli leta 1804
ABC kni'zicza
Spominski stolp za ABC kni'ziczo v Ivanovcih, kjer bila nekoč stara parokija. ABC kni'zicza (Abecedna knjižica) je rimskokatoliški abecednik v prekmurščini.
Poglej Mikloš Küzmič in ABC kni'zicza
Šopron
Šopron (madžarsko Sopron; nem. Ödenburg) je mesto z županijskimi pravicami na Madžarskem, z okoli 55.000 prebivalci, ki upravno spada v podregijo Sopron–Fertőd Županije Győr-Moson-Sopron.
Poglej Mikloš Küzmič in Šopron
Štefan Küzmič
''Nouvi zákon'' (1771) Štefan Küzmič (tudi Števan Küzmič, madžarsko: Küzmics István), slovenski pastor, učitelj, pisatelj in prevajalec, * okrog 1723, Strukovci, † 22. december 1779, Šurd, Ogrska, kjer je tudi pokopan.
Poglej Mikloš Küzmič in Štefan Küzmič
Bratislava
Bratislava (Pozsony,, po starem pravopisu Preßburg, do 1919 slovaško Prešporok/Prešporek oz. češko Prešpurk) je glavno mesto Slovaške in z okoli pol milijona prebivalci (370.000, z okolico pa ocenjeno na 720.000) hkrati tudi največje mesto te države, a je glede na velikost Slovaške razmeroma majhna prestolnica, ker ima to vlogo komaj okoli sto let.
Poglej Mikloš Küzmič in Bratislava
Budim
Budim (madžarsko Buda, nemško Ofen, prekmursko Büdin, turško Budin) je zahodni del Budimpešte na desni obali Donave.
Poglej Mikloš Küzmič in Budim
Cerkev sv. Benedikta, Kančevci
Cerkev sv.
Poglej Mikloš Küzmič in Cerkev sv. Benedikta, Kančevci
Dekan (religija)
Dekan je v Rimskokatoliški Cerkvi predstojnik dekanije, ki združuje več župnij, v drugem pomenu tudi dekan kapitlja.
Poglej Mikloš Küzmič in Dekan (religija)
Dolnji Slaveči
Dolnji Slaveči (madžarsko Alsócsalogány, prekmursko Dolenji Slaveči, ali Spoudnji Slaveči, nemško Unter Slabitsch) so naselje v Občini Grad.
Poglej Mikloš Küzmič in Dolnji Slaveči
Duhovniško posvečenje
Duhovniško posvečenje oziroma ordinacija je druga stopnja Zakramenta svetega reda, pri katerem dobi kandidat Božjo milost za opravljanje duhovne službe v Cerkvi.
Poglej Mikloš Küzmič in Duhovniško posvečenje
Duhovnik
Duhovnik, pri pravoslavnih pop, protestantih pastor, pri ženska oblika pastorka ali kar duhovnica, je oseba, ki opravlja bogoslužje.
Poglej Mikloš Küzmič in Duhovnik
Grad, Grad
Grad, do leta 1952 Gornja Léndava, (madžarsko Felsőlendva, nemško Oberlindau, staro prekmursko ime je Gorenja Lendava) je razloženo naselje z gručastim jedrom v dolini Gračkega potoka v Občini Grad.
Poglej Mikloš Küzmič in Grad, Grad
Jožef Košič
Jožef Košič (madžarsko Kossics József) župnik, pisatelj, etnolog, pesnik in zgodovinar * 9. oktober 1788, Bogojina; † 26. december 1867, Gornji Senik.
Poglej Mikloš Küzmič in Jožef Košič
Jožef Sakovič
Jožef Sakovič (madžarsko Szakovics József, nemško Joseph Sakowitsch), rimskokatoliški duhovnik, nabožni pisatelj in eden najpomembnejših avtorjev prekmurskega jezika v 20. stoletju.
Poglej Mikloš Küzmič in Jožef Sakovič
Kančevci
Kančevci (madžarsko Felsőszentbenedek, prekmursko Sv. Bedenik) so obcestna vas, ki stoji ob cesti Martjanci - Gornji Petrovci v Občini Moravske Toplice.
Poglej Mikloš Küzmič in Kančevci
Krátka summa velikoga katekizmussa
Krátka summa velikoga katekizmussa (Kratko bistvo velikega katekizma) je prvi prekmurski katoliški katekizem, ki ga je napisal Mikloš Küzmič.
Poglej Mikloš Küzmič in Krátka summa velikoga katekizmussa
Madžarščina
Madžárščina (madžarsko magyar nyelv) je ugrofinski jezik s 14,5 milijoni govorcev, ki ga govori 10 milijonov Madžarov na Madžarskem, preostanek pa na določenih delih Romunije, Slovaške, Ukrajine, Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, kjer je bil pred I. svetovno vojno ogrski (madžarski) del Avstro-Ogrske.
Poglej Mikloš Küzmič in Madžarščina
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Mikloš Küzmič in Madžarska
Mihael Gaber
Mihael Gaber (tudi Miháo Gaber), slovenski rimskokatoliški duhovnik v Slovenski okroglini, * 1753, Dolnji Slaveči, † 13. september 1815 Gaber je bil edini slovenski mecen Mikloša Küzmiča iz domačega kraja.
Poglej Mikloš Küzmič in Mihael Gaber
Molitvena kniga
Davidov 50. psalm ''(žoltar)'' v izdaji Knige molitvene iz leta 1847. Molitvena kniga ali Kniga Molitvena je molitvenik v prekmurščini in drugo pomembnejše delo Mikloša Küzmiča.
Poglej Mikloš Küzmič in Molitvena kniga
Murska Sobota
Murska Sobota (slovenska okrajšava: MS; Olsnitz;Radkersburg und Luttenberg (map, 1:75,000). 1894. Vienna: K.u.k. Militärgeographisches Institut. Muraszombat) je mesto z 10.972 prebivalci, sedež istoimenske mestne občine in upravne enote v Republiki Sloveniji ter središče slovenskega Prekmurja in nasploh Pomurja oziroma Pomurske statistične regije.
Poglej Mikloš Küzmič in Murska Sobota
Pisatelj
Ernesta Hemingwayja iz leta 1939. Pisátelj je človek, ki piše romane, povesti, novele.
Poglej Mikloš Küzmič in Pisatelj
Pomoucs beté'snih, i mirajoucsih
Pomoucs beté'snih, i mirajoucsih (Pomoč bolnikov in umirajočih) je prekmurski molitvenik Mikloša Küzmiča, ki je bil natisnjen 1781 v Šopronu.
Poglej Mikloš Küzmič in Pomoucs beté'snih, i mirajoucsih
Prekmurje
Dolencih. Prekmurje (prekmurskoPrekmürje, Prekmörje) je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime.
Poglej Mikloš Küzmič in Prekmurje
Prekmurski knjižni jezik
Prekmurski knjižni jezik ali prekmurska knjižna norma (prekmursko Prekmörski, ali Prekmürski kniževni jezik) je bil jezikovni standard slovenščine, ki se je razvijal na podlagi prekmurskega narečja.
Poglej Mikloš Küzmič in Prekmurski knjižni jezik
Prevajalec
Prevajalec je jezikoslovec, katerega naloga je prevajati besedilo oz.
Poglej Mikloš Küzmič in Prevajalec
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Mikloš Küzmič in Rimskokatoliška cerkev
Seznam slovenskih pisateljev
Seznam slovenskih pisateljev in pisateljic.
Poglej Mikloš Küzmič in Seznam slovenskih pisateljev
Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem
Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem.
Poglej Mikloš Küzmič in Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem
Slovenska krajina (Ogrska)
Slovenska krajina (madžarsko: Vendvidék, Szlovenszka krajina, Szlovén krajina; tudi Slovenska okroglina) je bilo poimenovanje slovensko govorečega območja Železne in Zalske županije v Kraljevini Ogrski do podpisa trianonske pogodbe 4.
Poglej Mikloš Küzmič in Slovenska krajina (Ogrska)
Sombotel
Sombotel (madžarsko Szombathely, hrvaško Sambotel, nemško Steinamanger, latinsko-romansko Savaria) je z okoli 80.000 prebivalci deseto največje mesto na Madžarskem ter županijsko središče Železne županije ter podregije Szombathely?-(še?).
Poglej Mikloš Küzmič in Sombotel
Szlovenszki silabikár
Szlovenszki silabikár (Slovenski obrednik) je prekmurska tiskana knjiga, ki jo je napisal Mikloš Küzmič, kančevski župnik in dekan Slovenske okrogline.
Poglej Mikloš Küzmič in Szlovenszki silabikár
Sztároga i nouvoga testamentoma szvéte histórie krátka summa
Prva stran Krátke summe sztároga i nouvoga testamentoma. Sztároga i nouvoga testamentoma szvéte histórie krátka summa (Kratki nauk svete historije Stare in Nove zaveze) je veroučni učbenik, ter prevod Svetega pisma v prekmurščini od Mikloša Küzmiča dekana Slovenske okrogline.
Poglej Mikloš Küzmič in Sztároga i nouvoga testamentoma szvéte histórie krátka summa
Szvéti evangyeliomi
Slovenskem Porabju). Szvéti evangeliomi (1841). Szvéti evangeliomi (1858). Krajačevićovi ''Szveti evangeliomi'' iz leta 1651. Szvéti evangyeliomi ali Szvéti evangeliomi (Sveti evangeliji) so delni prevod katoliške Nove zaveze v prekmurščino, ki ga je Mikloš Küzmič prevedel iz kajkavskih, slovenskih, latinskih in madžarskih virov.
Poglej Mikloš Küzmič in Szvéti evangyeliomi
11. april
11.
Poglej Mikloš Küzmič in 11. april
15. september
15.
Poglej Mikloš Küzmič in 15. september
1737
1737 (MDCCXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Mikloš Küzmič in 1737
1804
1804 (MDCCCIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Mikloš Küzmič in 1804
Glej tudi
Madžarski prevajalci
Rojeni leta 1737
Slovenski pisatelji in pesniki na Madžarskem
Slovenski prevajalci
Umrli leta 1804
Prav tako znan kot Miklavž Küzmič.