Kazalo
123 odnosi: Adam Ivanoci, Adolf Augustitš, Andrej II. Ogrski, Andrejci, Šalovci, Škofija Murska Sobota, Štefan Selmar, Števanovci, Župnija Kančevci, Župnijska cerkev, Čikečka vas, Črenšovci, Beltinci, Berkovci, Bokrači, Cerkev (zgradba), Dekanija Murska Sobota, Dolenci, Domajinci, Domanjševci, Duhovnik, Ekumensko gibanje, Fokovci, Franc Ivanoci, Galerija sakralnih objektov v Prekmurju, Gornji Senik, Grad, Grad, Grof, Hrast, Ivanjševci, Ivanovci, Jakob Sabar, Jožef Čarič, Jožef Borovnjak, Jožef Košič, Kamen, Kančevci, Kapela, Kermendin, Košarovci, Kralj, Krnci, Kuštanovci, Kukeč, Lončarovci, Martjanci, Metropolija Maribor, Mikloš Küzmič, Monošter, Murska Sobota, ... Razširi indeks (73 več) »
Adam Ivanoci
Adam Ivanoci (madžarsko Ivanóczy Ádám), slovenski katoliški duhovnik, * 1756, Ivanovci, † 27. februar 1824, Beltinci.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Adam Ivanoci
Adolf Augustitš
Adolf Augustitš pl. Razdrtovski, slovenski katoliški duhovnik, dekan Slovenske okrogline na Ogrskem, nadzornik slovenskih (prekmurskih) šol in sodnik županijske table v Železni in Zalski županiji, * 27. februar 1786, Dobrovnik, † 4. september 1863, Markišavci.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Adolf Augustitš
Andrej II. Ogrski
Andrej II.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Andrej II. Ogrski
Andrejci
Andrejci (madžarsko Andorhegy) so naselje v Občini Moravske Toplice.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Andrejci
Šalovci
Šalovci (madžarsko Sall, nemško Schabing) je naselje v Občini Šalovci.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Šalovci
Škofija Murska Sobota
Škofija Murska Sobota je ena izmed šestih škofij v Sloveniji in ena izmed dveh, ki kot sufraganski škofiji Nadškofije Maribor spadata v Metropolijo Maribor (druga je Škofija Celje).
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Škofija Murska Sobota
Štefan Selmar
Zgodbe Sztároga i Nóvoga Zákona (1880). Štefan Selmar tudi Števan Selmar, ponekod Selnar (madžarsko Szelmár István, provotno Slamar/Szlámár), prekmurski rimskokatoliški duhovnik in pisatelj, *ok.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Štefan Selmar
Števanovci
Števanovci (madžarsko Apátistvánfalva, nemško Stephansdorf, nekoč prekmursko Štivanovica) so naselje na Madžarskem, ki spada pod občino Monošter.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Števanovci
Župnija Kančevci
Župnija Kančevci je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Murska Sobota škofije Murska Sobota.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Župnija Kančevci
Župnijska cerkev
Spodnjih Hočah Župnijska cerkev je cerkev, ki je sedež župnije in tako velja za glavno cerkev na njenem področju.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Župnijska cerkev
Čikečka vas
Čikečka vas (madžarsko Csekefa) je naselje v Občini Moravske Toplice.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Čikečka vas
Črenšovci
Črenšovci (madžarsko Cserföld; zgodovinsko Črensovci, kar je tudi uradno ime župnije) so naselje v Občini Črenšovci, ki leži med Mursko Soboto in Lendavo.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Črenšovci
Beltinci
Beltinci (prekmurščina: Böltinci, Belatinc ali Belatincz, tudi Bellatinz /Alt/Fellsdorf) so trško naselje sredi Dolinskega v Pomurju, katerega del je tudi Prekmurje, pokrajina v SV Sloveniji.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Beltinci
Berkovci
Berkovci je ime več naselij v Sloveniji.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Berkovci
Bokrači
Bokrači (madžarsko Bokrács, domače poimenovanje Bókreči) so naselje v občini Puconci.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Bokrači
Cerkev (zgradba)
Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za krščanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje krščanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za označevanje prostorov, kjer molijo, včasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Cerkev (zgradba)
Dekanija Murska Sobota
Dekanija Murska Sobota je rimskokatoliška dekanija Škofije Murska Sobota.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Dekanija Murska Sobota
Dolenci
Dolenci je ime več naselij.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Dolenci
Domajinci
Domajinci (madžarsko Dombalja, nemško Todtmannsdorf) so naselje v Občini Cankova.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Domajinci
Domanjševci
Domanjševci (madžarsko Domonkosfa) je naselje s pretežno madžarskim prebivalstvom v Sloveniji v Občini Šalovci.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Domanjševci
Duhovnik
Duhovnik, pri pravoslavnih pop, protestantih pastor, pri ženska oblika pastorka ali kar duhovnica, je oseba, ki opravlja bogoslužje.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Duhovnik
Ekumensko gibanje
Ekuménsko gíbanje ali ekumenízem je gibanje za enotnost vseh kristjanov.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Ekumensko gibanje
Fokovci
Fokovci (madžarsko Úrdomb) so naselje v Občini Moravske Toplice.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Fokovci
Franc Ivanoci
Franc (Kodila) Ivanoci ali Ferenc Ivanoci ali Franc Ivanocy (tudi Franc Ivanóczy, madž. Ivanóczy Ferenc), slovenski rimskokatoliški duhovnik in narodni buditelj, * 25. avgust 1857, Ivanovci; † 29. avgust 1913, Tišina.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Franc Ivanoci
Galerija sakralnih objektov v Prekmurju
Galerija sakralnih objektov v Prekmurju predstavlja slikovno dopolnitev vseh člankov o sakralnih objektih v Prekmurju.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Galerija sakralnih objektov v Prekmurju
Gornji Senik
Gornji Senik (madžarsko Felsőszölnök, nemško Oberzemming, latinsko Zelnuk Superior) je naselje v Slovenskem Porabju v Občini Monošter, Madžarska.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Gornji Senik
Grad, Grad
Grad, do leta 1952 Gornja Léndava, (madžarsko Felsőlendva, nemško Oberlindau, staro prekmursko ime je Gorenja Lendava) je razloženo naselje z gručastim jedrom v dolini Gračkega potoka v Občini Grad.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Grad, Grad
Grof
Gròf (ž. grofíca) je visok plemiški naziv, ki izvira iz nemščine Graf.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Grof
Hrast
Izraz hrast se uporablja kot del domačega imena katere koli med več sto vrstami dreves in grmovja rodu Quercus ter nekaterih sorodnih rodov, predvsem Cyclobalanopsis in Lithocarpus.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Hrast
Ivanjševci
Ivanjševci je ime dveh naselij v Sloveniji.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Ivanjševci
Ivanovci
Ivanovci (madžarsko Alsószentbenedek) so naselje v Občini Moravske Toplice.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Ivanovci
Jakob Sabar
Knigi molitveni (1853). Jakob Sabar (madžarsko Szabár Jakab) rimokatoliški župnik v Prekmurju in nabožni pisatelj, hrvaškega rodu * 15. julij 1802 ali 1803, Horvátzsidány, † 14. december 1863, Črenšovci.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Jakob Sabar
Jožef Čarič
Jožef Čarič ali Josip Čarič (madžarsko Csárics József) hrvaškega rodu slovenski rimskokatoliški duhovnik, ter politik, član Slovenske lüdske stranke, ob koncu prve svetovne vojne je deloval za prekmursko (Slovenska krajina) avtonomijo.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Jožef Čarič
Jožef Borovnjak
Jožef Borovnjak (madž. Borovnják ali Borovnyák József), slovenski rimskokatoliški duhovnik in pisatelj na Ogrskem.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Jožef Borovnjak
Jožef Košič
Jožef Košič (madžarsko Kossics József) župnik, pisatelj, etnolog, pesnik in zgodovinar * 9. oktober 1788, Bogojina; † 26. december 1867, Gornji Senik.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Jožef Košič
Kamen
Kámen je trd mineralen predmet, ki sestavlja zemeljsko skorjo.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Kamen
Kančevci
Kančevci (madžarsko Felsőszentbenedek, prekmursko Sv. Bedenik) so obcestna vas, ki stoji ob cesti Martjanci - Gornji Petrovci v Občini Moravske Toplice.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Kančevci
Kapela
Prekmurju Kapela (latinsko cappa - plašč; diminutiv - capella) označuje manjši bogoslužni prostor, ki je lahko neodvisna samostojna Božja hiša, lahko pa je stranski prostor kake večje cerkve, torej cerkvena stranska kapela.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Kapela
Kermendin
Kermendin (madžarsko Körmend, tudi Kirment) je mesto na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Kermendin Železne županije.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Kermendin
Košarovci
Vas Košarovci (madžarsko Kosárháza) je majhna vasica v občini Gornji Petrovci na skrajnem SV Slovenije.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Košarovci
Kralj
Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Kralj
Krnci
Krnci (madžarsko Lendvakislak) so naselje v Občini Moravske Toplice.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Krnci
Kuštanovci
Kuštanovci (madžarsko Gesztenyés, prekmursko Küštanovci) so naselje v Občini Puconci.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Kuštanovci
Kukeč
Kukeč (madžarsko Újkökényes, prekmursko Kükeč, nekoč Kükečko) je naselje v Občini Gornji Petrovci.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Kukeč
Lončarovci
Lončarovci (madžarsko Gerőháza, prekmursko nekoč Lančarovci, Gerenčerovci) so naselje v Občini Moravske Toplice.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Lončarovci
Martjanci
Martjanci (madžarsko Mártonhely, prekmursko Merčonci ali Marčanci), po domače tudi Marčanci ali Merčanci, je naselje na severozahodnem koncu Prekmurja ob državni cesti Murska Sobota - Moravske Toplice v Občini Moravske Toplice.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Martjanci
Metropolija Maribor
Metropolija Maribor je bila ustanovljena 7. aprila 2006 z izločitvijo iz ljubljanske metropolije.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Metropolija Maribor
Mikloš Küzmič
Mikloš Küzmič (''madž.'' Küzmics Miklós), rimskokatoliški duhovnik, pisatelj, prevajalec, narodni buditelj in dekan Slovenske okrogline (Szlovenszke okrogline v. öspörössi), * 15. september 1737, Dolnji Slaveči; † 11. april 1804, Kančevci.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Mikloš Küzmič
Monošter
Monošter (madžarsko Szentgotthárd, nemško St. Gotthard) je mesto z 8881 prebivalci (2010) ob sotočju rek Rabe in Lapinč na skrajnem zahodu Madžarske tik ob meji z Avstrijo 23 kilometrov vzhodno od Fürstenfelda in okrog 10 km severno od meje s Slovenijo na Goričkem.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Monošter
Murska Sobota
Murska Sobota (slovenska okrajšava: MS; Olsnitz;Radkersburg und Luttenberg (map, 1:75,000). 1894. Vienna: K.u.k. Militärgeographisches Institut. Muraszombat) je mesto z 10.972 prebivalci, sedež istoimenske mestne občine in upravne enote v Republiki Sloveniji ter središče slovenskega Prekmurja in nasploh Pomurja oziroma Pomurske statistične regije.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Murska Sobota
Murski Petrovci
Murski Petrovci so naselje v Občini Tišina.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Murski Petrovci
Noršinci
Noršinci je ime več naselij v Sloveniji.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Noršinci
Občina Moravske Toplice
Občina Moravske Toplice so ena od občin v Republiki Sloveniji, natančneje v Prekmurju, s središčem v Moravskih Toplicah.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Občina Moravske Toplice
Orgle
Orgle v Novi Štifti Orgle (organon, – instrument, orodje) je glasbilo s tipkami, pri katerem zvok nastaja z nihanjem zraka v piščalih.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Orgle
Panovci
Panovci (madžarsko Úriszék, nemško Sankt Johann) so naselje v Občini Gornji Petrovci.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Panovci
Pertoča
Pertoča je naselje v Občini Rogašovci.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Pertoča
Peter Kolar
Peter Kolar (madž. Kollár Péter), slovensko- madžarski katoliški duhovnik in pisatelj, * 18. junij 1855, Ratkovci, † 31. december 1908, Beltinci.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Peter Kolar
Podložnik
Kot podložnik se je od srednjega veka do 19. stoletja označevala oseba, ki je bila podložna (podvržena) vladajočemu gospostvu.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Podložnik
Pordašinci
Pordašinci (madžarsko Kisfalu, prekmursko nekoč Prdašenci) so naselje v Občini Moravske Toplice.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Pordašinci
Prezbiterij
Prezbitêrij (angl. chancel) je v cerkveni arhitekturi prostor okoli oltarja, vključno s korom in svetiščem (angl. presbytery), na liturgičnem vzhodnem koncu tradicionalne krščanske cerkvene zgradbe.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Prezbiterij
Prosenjakovci
Prosenjakovci (madžarsko Pártosfalva) so naselje v Občini Moravske Toplice.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Prosenjakovci
Radgona
Radgona (Bad Radkersburg) je mesto na jugovzhodu Avstrijske Štajerske v t. i. Radgonskem kotu z okoli 2000 prebivalci.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Radgona
Ratkovci
Ratkovci (madžarsko Rátkalak) so naselje v Občini Moravske Toplice.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Ratkovci
Reformacija
Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Reformacija
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Rimskokatoliška cerkev
Selo, Moravske Toplice
Selo (madžarsko Nagytótlak, prekmursko nekoč Selanci) je naselje v Občini Moravske Toplice.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Selo, Moravske Toplice
Skodla
Skodle Skodle so lesene deske, uporabljene za strešno kritino.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Skodla
Slovaška
Slovaška, uradno imenovana Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, ki meji na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Slovaška
Slovenska krajina (Ogrska)
Slovenska krajina (madžarsko: Vendvidék, Szlovenszka krajina, Szlovén krajina; tudi Slovenska okroglina) je bilo poimenovanje slovensko govorečega območja Železne in Zalske županije v Kraljevini Ogrski do podpisa trianonske pogodbe 4.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Slovenska krajina (Ogrska)
Središče, Moravske Toplice
Središče (madžarsko Szerdahely) je naselje v Občini Moravske Toplice.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Središče, Moravske Toplice
Vizitacija
Vizitacija pomeni obisk višjega nadzornega organa v cerkvah z namenom inverture (popisa invertarja) in kontrole pravnih norm, ki so predpisane.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Vizitacija
Vučja Gomila
Vučja Gomila (madžarsko Zsidahegy) je naselje v Občini Moravske Toplice.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Vučja Gomila
Zvonik
baročnem slogu Verici-Ritkarovcih (Slovensko Porabje). Zvonik (tudi stolp z zvonom ali turn) je gradbeni objekt, največkrat sestavni del cerkve, z veliko višino v primerjavi s tlorisno površino.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Zvonik
1. februar
1.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in 1. februar
10. april
10.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in 10. april
11. oktober
11.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in 11. oktober
12. februar
12.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in 12. februar
12. september
12.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in 12. september
13. februar
13.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in 13. februar
13. november
13.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in 13. november
14. januar
14.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in 14. januar
14. junij
14.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in 14. junij
15. januar
15.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in 15. januar
15. november
15.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in 15. november
1751
1751 (MDCCLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in 1751
1773
1773 (MDCCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in 1773
1774
1774 (MDCCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in 1774
1776
1776 (MDCCLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in 1776
1778
1778 (MDCCLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in 1778
1780
1780 (MDCCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in 1780
1783
1783 (MDCCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in 1783
1789
1789 (MDCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in 1789
1790
1790 (MDCCXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in 1790
1791
1791 (MDCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in 1791
1805
1805 (MDCCCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in 1805
1808
1808 (MDCCCVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in 1808
1810
1810 (MDCCCX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in 1810
1822
1822 (MDCCCXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in 1822
1827
1827 (MDCCCXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in 1827
1829
1829 (MDCCCXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in 1829
1833
1833 (MDCCCXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in 1833
1834
1834 (MDCCCXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in 1834
1835
1835 (MDCCCXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in 1835
1848
1848 (MDCCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in 1848
1856
1856 (MDCCCLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in 1856
1862
1862 (MDCCCLXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in 1862
1871
1871 (MDCCCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in 1871
1886
1886 (MDCCCLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in 1886
1892
1892 (MDCCCXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in 1892
1907
1907 (MCMVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in 1907
1922
1922 (MCMXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in 1922
2. oktober
2.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in 2. oktober
20. junij
20.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in 20. junij
23. marec
23.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in 23. marec
25. oktober
25.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in 25. oktober
26. april
26.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in 26. april
26. december
26.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in 26. december
28. marec
28.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in 28. marec
29. september
29.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in 29. september
5. april
5.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in 5. april
5. avgust
5.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in 5. avgust
8. junij
8.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in 8. junij
8. september
8.
Poglej Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in 8. september
Prav tako znan kot Cerkev svetega Benedikta, Kančevci.