Beltinci in Cerkev sv. Benedikta, Kančevci

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Beltinci in Cerkev sv. Benedikta, Kančevci

Beltinci vs. Cerkev sv. Benedikta, Kančevci

Beltinci (prekmurščina: Böltinci, Belatinc ali Belatincz, tudi Bellatinz /Alt/Fellsdorf) so trško naselje sredi Dolinskega v Pomurju, katerega del je tudi Prekmurje, pokrajina v SV Sloveniji. Cerkev sv.

Adam Ivanoci

Adam Ivanoci (madžarsko Ivanóczy Ádám), slovenski katoliški duhovnik, * 1756, Ivanovci, † 27. februar 1824, Beltinci.

Adam Ivanoci in Beltinci · Adam Ivanoci in Cerkev sv. Benedikta, Kančevci · Poglej več »

Župnijska cerkev

Spodnjih Hočah Župnijska cerkev je cerkev, ki je sedež župnije in tako velja za glavno cerkev na njenem področju.

Beltinci in Župnijska cerkev · Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Župnijska cerkev · Poglej več »

Beltinci

Beltinci (prekmurščina: Böltinci, Belatinc ali Belatincz, tudi Bellatinz /Alt/Fellsdorf) so trško naselje sredi Dolinskega v Pomurju, katerega del je tudi Prekmurje, pokrajina v SV Sloveniji.

Beltinci in Beltinci · Beltinci in Cerkev sv. Benedikta, Kančevci · Poglej več »

Cerkev (zgradba)

Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za krščanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje krščanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za označevanje prostorov, kjer molijo, včasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij. Po funkciji je lahko oratorij, kapela, župna cerkev, samostanska, pokopališka, stolna, itd. V tradicionalni krščanski arhitekturi je cerkvena notranjost pogosto strukturirana v obliki krščanskega križa. Če gledamo na tloris navpični krak križa predstavlja osrednjo ladjo s sedeži, medtem ko vodoravni krak in stičišče križa tvorita bemo in oltar. Stolpi ali kupole se pogosto dodajajo z namenom, da bi gledalca usmerili v nebesa in navdihnili številne misli in čustva pri obiskovalcih in vernikih. Sodobne cerkvene zgradbe imajo različne arhitekturne sloge in postavitve. Številne, ki so bile zasnovane za druge namene, so preuredili v cerkveno uporabo in obratno, številne prvotne cerkvene zgradbe so bile namenjene drugim uporabam. Najzgodnejša zgradba krščanske cerkve je bila hišna cerkev, ustanovljena med letoma 233 in 256. Od 11. do 14. stoletja se je po zahodni Evropi širil val gradnje velikih cerkev in manjših župnijskih cerkva.

Beltinci in Cerkev (zgradba) · Cerkev (zgradba) in Cerkev sv. Benedikta, Kančevci · Poglej več »

Grof

Gròf (ž. grofíca) je visok plemiški naziv, ki izvira iz nemščine Graf.

Beltinci in Grof · Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Grof · Poglej več »

Kapela

Prekmurju Kapela (latinsko cappa - plašč; diminutiv - capella) označuje manjši bogoslužni prostor, ki je lahko neodvisna samostojna Božja hiša, lahko pa je stranski prostor kake večje cerkve, torej cerkvena stranska kapela.

Beltinci in Kapela · Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Kapela · Poglej več »

Murska Sobota

Murska Sobota (slovenska okrajšava: MS; Olsnitz;Radkersburg und Luttenberg (map, 1:75,000). 1894. Vienna: K.u.k. Militärgeographisches Institut. Muraszombat) je mesto z 10.972 prebivalci, sedež istoimenske mestne občine in upravne enote v Republiki Sloveniji ter središče slovenskega Prekmurja in nasploh Pomurja oziroma Pomurske statistične regije.

Beltinci in Murska Sobota · Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Murska Sobota · Poglej več »

Peter Kolar

Peter Kolar (madž. Kollár Péter), slovensko- madžarski katoliški duhovnik in pisatelj, * 18. junij 1855, Ratkovci, † 31. december 1908, Beltinci.

Beltinci in Peter Kolar · Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Peter Kolar · Poglej več »

Skodla

Skodle Skodle so lesene deske, uporabljene za strešno kritino.

Beltinci in Skodla · Cerkev sv. Benedikta, Kančevci in Skodla · Poglej več »