Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Mihael Gaber

Index Mihael Gaber

Mihael Gaber (tudi Miháo Gaber), slovenski rimskokatoliški duhovnik v Slovenski okroglini, * 1753, Dolnji Slaveči, † 13. september 1815 Gaber je bil edini slovenski mecen Mikloša Küzmiča iz domačega kraja.

Kazalo

  1. 18 odnosi: Cerkev sv. Helene, Pertoča, Cerkev sv. Martina, Martjanci, Dolnji Slaveči, Duhovnik, Gornji Petrovci, Krátka summa velikoga katekizmussa, Mikloš Küzmič, Molitvena kniga, Pertoča, Prekmursko narečje, Rimskokatoliška cerkev, Slovenci, Slovenska krajina (Ogrska), Sombotel, Szvéti evangyeliomi, 13. september, 1753, 1815.

  2. Rojeni v 1750. letih
  3. Slovenski pisatelji in pesniki na Madžarskem
  4. Umrli leta 1815

Cerkev sv. Helene, Pertoča

Cerkev svete Helene v vasi Pertoča (madžarsko Perestói Szent Ilona templom) spada k Župniji Pertoča in v Občino Rogašovci.

Poglej Mihael Gaber in Cerkev sv. Helene, Pertoča

Cerkev sv. Martina, Martjanci

Cerkev sv.

Poglej Mihael Gaber in Cerkev sv. Martina, Martjanci

Dolnji Slaveči

Dolnji Slaveči (madžarsko Alsócsalogány, prekmursko Dolenji Slaveči, ali Spoudnji Slaveči, nemško Unter Slabitsch) so naselje v Občini Grad.

Poglej Mihael Gaber in Dolnji Slaveči

Duhovnik

Duhovnik, pri pravoslavnih pop, protestantih pastor, pri ženska oblika pastorka ali kar duhovnica, je oseba, ki opravlja bogoslužje.

Poglej Mihael Gaber in Duhovnik

Gornji Petrovci

Gornji Petrovci (madžarsko Péterhegy, prekmursko Gorenji Petrovci) so naselje na severovzhodnem Goričkem in središče Občine Gornji Petrovci.

Poglej Mihael Gaber in Gornji Petrovci

Krátka summa velikoga katekizmussa

Krátka summa velikoga katekizmussa (Kratko bistvo velikega katekizma) je prvi prekmurski katoliški katekizem, ki ga je napisal Mikloš Küzmič.

Poglej Mihael Gaber in Krátka summa velikoga katekizmussa

Mikloš Küzmič

Mikloš Küzmič (''madž.'' Küzmics Miklós), rimskokatoliški duhovnik, pisatelj, prevajalec, narodni buditelj in dekan Slovenske okrogline (Szlovenszke okrogline v. öspörössi), * 15. september 1737, Dolnji Slaveči; † 11. april 1804, Kančevci.

Poglej Mihael Gaber in Mikloš Küzmič

Molitvena kniga

Davidov 50. psalm ''(žoltar)'' v izdaji Knige molitvene iz leta 1847. Molitvena kniga ali Kniga Molitvena je molitvenik v prekmurščini in drugo pomembnejše delo Mikloša Küzmiča.

Poglej Mihael Gaber in Molitvena kniga

Pertoča

Pertoča je naselje v Občini Rogašovci.

Poglej Mihael Gaber in Pertoča

Prekmursko narečje

Prekmursko narečje je najbolj vzhodno slovensko narečje.

Poglej Mihael Gaber in Prekmursko narečje

Rimskokatoliška cerkev

Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.

Poglej Mihael Gaber in Rimskokatoliška cerkev

Slovenci

Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).

Poglej Mihael Gaber in Slovenci

Slovenska krajina (Ogrska)

Slovenska krajina (madžarsko: Vendvidék, Szlovenszka krajina, Szlovén krajina; tudi Slovenska okroglina) je bilo poimenovanje slovensko govorečega območja Železne in Zalske županije v Kraljevini Ogrski do podpisa trianonske pogodbe 4.

Poglej Mihael Gaber in Slovenska krajina (Ogrska)

Sombotel

Sombotel (madžarsko Szombathely, hrvaško Sambotel, nemško Steinamanger, latinsko-romansko Savaria) je z okoli 80.000 prebivalci deseto največje mesto na Madžarskem ter županijsko središče Železne županije ter podregije Szombathely?-(še?).

Poglej Mihael Gaber in Sombotel

Szvéti evangyeliomi

Slovenskem Porabju). Szvéti evangeliomi (1841). Szvéti evangeliomi (1858). Krajačevićovi ''Szveti evangeliomi'' iz leta 1651. Szvéti evangyeliomi ali Szvéti evangeliomi (Sveti evangeliji) so delni prevod katoliške Nove zaveze v prekmurščino, ki ga je Mikloš Küzmič prevedel iz kajkavskih, slovenskih, latinskih in madžarskih virov.

Poglej Mihael Gaber in Szvéti evangyeliomi

13. september

13.

Poglej Mihael Gaber in 13. september

1753

1753 (MDCCLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Poglej Mihael Gaber in 1753

1815

1815 (MDCCCXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Poglej Mihael Gaber in 1815

Glej tudi

Rojeni v 1750. letih

Slovenski pisatelji in pesniki na Madžarskem

Umrli leta 1815

Prav tako znan kot Miháo Gaber.