Kazalo
18 odnosi: Cerkev sv. Helene, Pertoča, Cerkev sv. Martina, Martjanci, Dolnji Slaveči, Duhovnik, Gornji Petrovci, Krátka summa velikoga katekizmussa, Mikloš Küzmič, Molitvena kniga, Pertoča, Prekmursko narečje, Rimskokatoliška cerkev, Slovenci, Slovenska krajina (Ogrska), Sombotel, Szvéti evangyeliomi, 13. september, 1753, 1815.
- Rojeni v 1750. letih
- Slovenski pisatelji in pesniki na Madžarskem
- Umrli leta 1815
Cerkev sv. Helene, Pertoča
Cerkev svete Helene v vasi Pertoča (madžarsko Perestói Szent Ilona templom) spada k Župniji Pertoča in v Občino Rogašovci.
Poglej Mihael Gaber in Cerkev sv. Helene, Pertoča
Cerkev sv. Martina, Martjanci
Cerkev sv.
Poglej Mihael Gaber in Cerkev sv. Martina, Martjanci
Dolnji Slaveči
Dolnji Slaveči (madžarsko Alsócsalogány, prekmursko Dolenji Slaveči, ali Spoudnji Slaveči, nemško Unter Slabitsch) so naselje v Občini Grad.
Poglej Mihael Gaber in Dolnji Slaveči
Duhovnik
Duhovnik, pri pravoslavnih pop, protestantih pastor, pri ženska oblika pastorka ali kar duhovnica, je oseba, ki opravlja bogoslužje.
Poglej Mihael Gaber in Duhovnik
Gornji Petrovci
Gornji Petrovci (madžarsko Péterhegy, prekmursko Gorenji Petrovci) so naselje na severovzhodnem Goričkem in središče Občine Gornji Petrovci.
Poglej Mihael Gaber in Gornji Petrovci
Krátka summa velikoga katekizmussa
Krátka summa velikoga katekizmussa (Kratko bistvo velikega katekizma) je prvi prekmurski katoliški katekizem, ki ga je napisal Mikloš Küzmič.
Poglej Mihael Gaber in Krátka summa velikoga katekizmussa
Mikloš Küzmič
Mikloš Küzmič (''madž.'' Küzmics Miklós), rimskokatoliški duhovnik, pisatelj, prevajalec, narodni buditelj in dekan Slovenske okrogline (Szlovenszke okrogline v. öspörössi), * 15. september 1737, Dolnji Slaveči; † 11. april 1804, Kančevci.
Poglej Mihael Gaber in Mikloš Küzmič
Molitvena kniga
Davidov 50. psalm ''(žoltar)'' v izdaji Knige molitvene iz leta 1847. Molitvena kniga ali Kniga Molitvena je molitvenik v prekmurščini in drugo pomembnejše delo Mikloša Küzmiča.
Poglej Mihael Gaber in Molitvena kniga
Pertoča
Pertoča je naselje v Občini Rogašovci.
Poglej Mihael Gaber in Pertoča
Prekmursko narečje
Prekmursko narečje je najbolj vzhodno slovensko narečje.
Poglej Mihael Gaber in Prekmursko narečje
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Mihael Gaber in Rimskokatoliška cerkev
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Mihael Gaber in Slovenci
Slovenska krajina (Ogrska)
Slovenska krajina (madžarsko: Vendvidék, Szlovenszka krajina, Szlovén krajina; tudi Slovenska okroglina) je bilo poimenovanje slovensko govorečega območja Železne in Zalske županije v Kraljevini Ogrski do podpisa trianonske pogodbe 4.
Poglej Mihael Gaber in Slovenska krajina (Ogrska)
Sombotel
Sombotel (madžarsko Szombathely, hrvaško Sambotel, nemško Steinamanger, latinsko-romansko Savaria) je z okoli 80.000 prebivalci deseto največje mesto na Madžarskem ter županijsko središče Železne županije ter podregije Szombathely?-(še?).
Poglej Mihael Gaber in Sombotel
Szvéti evangyeliomi
Slovenskem Porabju). Szvéti evangeliomi (1841). Szvéti evangeliomi (1858). Krajačevićovi ''Szveti evangeliomi'' iz leta 1651. Szvéti evangyeliomi ali Szvéti evangeliomi (Sveti evangeliji) so delni prevod katoliške Nove zaveze v prekmurščino, ki ga je Mikloš Küzmič prevedel iz kajkavskih, slovenskih, latinskih in madžarskih virov.
Poglej Mihael Gaber in Szvéti evangyeliomi
13. september
13.
Poglej Mihael Gaber in 13. september
1753
1753 (MDCCLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Mihael Gaber in 1753
1815
1815 (MDCCCXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Mihael Gaber in 1815
Glej tudi
Rojeni v 1750. letih
Slovenski pisatelji in pesniki na Madžarskem
Umrli leta 1815
Prav tako znan kot Miháo Gaber.