Kazalo
29 odnosi: Šopron, Gajica, Hrvaščina, Jakob Sabar, Jožef Borovnjak, Jožef Košič, Jožef Sakovič, Kajkavščina, Kančevci, Kermendin, Madžarska, Marija Terezija, Martjanci, Mála biblia z-kejpami, Mihael Gaber, Mikloš Küzmič, Nikola Krajačević, Oče naš, Peter Kolar, Prekmurski knjižni jezik, Rimskokatoliška cerkev, Seznam prekmurskih katoliških tiskov (1780–1944), Slovenščina, Slovenska krajina, Slovenska krajina (Ogrska), Sombotel, Szlovenszki silabikár, 1783, 1914.
Šopron
Šopron (madžarsko Sopron; nem. Ödenburg) je mesto z županijskimi pravicami na Madžarskem, z okoli 55.000 prebivalci, ki upravno spada v podregijo Sopron–Fertőd Županije Győr-Moson-Sopron.
Poglej Molitvena kniga in Šopron
Gajica
Gájica (hrvaški:hrvatska abeceda/gajica) je latinična pisava, ki jo je razvil hrvaški jezikoslovec Ljudevit Gaj.
Poglej Molitvena kniga in Gajica
Hrvaščina
Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.
Poglej Molitvena kniga in Hrvaščina
Jakob Sabar
Knigi molitveni (1853). Jakob Sabar (madžarsko Szabár Jakab) rimokatoliški župnik v Prekmurju in nabožni pisatelj, hrvaškega rodu * 15. julij 1802 ali 1803, Horvátzsidány, † 14. december 1863, Črenšovci.
Poglej Molitvena kniga in Jakob Sabar
Jožef Borovnjak
Jožef Borovnjak (madž. Borovnják ali Borovnyák József), slovenski rimskokatoliški duhovnik in pisatelj na Ogrskem.
Poglej Molitvena kniga in Jožef Borovnjak
Jožef Košič
Jožef Košič (madžarsko Kossics József) župnik, pisatelj, etnolog, pesnik in zgodovinar * 9. oktober 1788, Bogojina; † 26. december 1867, Gornji Senik.
Poglej Molitvena kniga in Jožef Košič
Jožef Sakovič
Jožef Sakovič (madžarsko Szakovics József, nemško Joseph Sakowitsch), rimskokatoliški duhovnik, nabožni pisatelj in eden najpomembnejših avtorjev prekmurskega jezika v 20. stoletju.
Poglej Molitvena kniga in Jožef Sakovič
Kajkavščina
Kajkavščina (Kajkavica, Kajkavsko narječje, Kajkavština) je eno od treh glavnih hrvaških narečij, ob štokavščini in čakavščini.
Poglej Molitvena kniga in Kajkavščina
Kančevci
Kančevci (madžarsko Felsőszentbenedek, prekmursko Sv. Bedenik) so obcestna vas, ki stoji ob cesti Martjanci - Gornji Petrovci v Občini Moravske Toplice.
Poglej Molitvena kniga in Kančevci
Kermendin
Kermendin (madžarsko Körmend, tudi Kirment) je mesto na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Kermendin Železne županije.
Poglej Molitvena kniga in Kermendin
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Molitvena kniga in Madžarska
Marija Terezija
Marija Terezija (nemško: Maria Theresia), vladarica habsburških dežel, * 13. maj 1717, Dunaj, † 29. november 1780, Dunaj.
Poglej Molitvena kniga in Marija Terezija
Martjanci
Martjanci (madžarsko Mártonhely, prekmursko Merčonci ali Marčanci), po domače tudi Marčanci ali Merčanci, je naselje na severozahodnem koncu Prekmurja ob državni cesti Murska Sobota - Moravske Toplice v Občini Moravske Toplice.
Poglej Molitvena kniga in Martjanci
Mála biblia z-kejpami
Mála biblia z-kejpami (Mala biblija s slikami) je šolska biblija vprekmurščini od Petra Kolarja turniškega kaplana.
Poglej Molitvena kniga in Mála biblia z-kejpami
Mihael Gaber
Mihael Gaber (tudi Miháo Gaber), slovenski rimskokatoliški duhovnik v Slovenski okroglini, * 1753, Dolnji Slaveči, † 13. september 1815 Gaber je bil edini slovenski mecen Mikloša Küzmiča iz domačega kraja.
Poglej Molitvena kniga in Mihael Gaber
Mikloš Küzmič
Mikloš Küzmič (''madž.'' Küzmics Miklós), rimskokatoliški duhovnik, pisatelj, prevajalec, narodni buditelj in dekan Slovenske okrogline (Szlovenszke okrogline v. öspörössi), * 15. september 1737, Dolnji Slaveči; † 11. april 1804, Kančevci.
Poglej Molitvena kniga in Mikloš Küzmič
Nikola Krajačević
Nikola Krajačević Sartorius (staro kajkavsko: Miklouš Krajačević, prekmursko Mikloš Krajačevič), kajkavsko-hrvaški pesnik, pisatelj, rimskokatoliški duhovnik, * 29. november 1581, Sisek, † 9. marec 1653, Zagreb.
Poglej Molitvena kniga in Nikola Krajačević
Oče naš
Oče naš, tudi Očenaš in Gospodova molitev (latinsko Pater noster) je najpomembnejša krščanska molitev.
Poglej Molitvena kniga in Oče naš
Peter Kolar
Peter Kolar (madž. Kollár Péter), slovensko- madžarski katoliški duhovnik in pisatelj, * 18. junij 1855, Ratkovci, † 31. december 1908, Beltinci.
Poglej Molitvena kniga in Peter Kolar
Prekmurski knjižni jezik
Prekmurski knjižni jezik ali prekmurska knjižna norma (prekmursko Prekmörski, ali Prekmürski kniževni jezik) je bil jezikovni standard slovenščine, ki se je razvijal na podlagi prekmurskega narečja.
Poglej Molitvena kniga in Prekmurski knjižni jezik
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Molitvena kniga in Rimskokatoliška cerkev
Seznam prekmurskih katoliških tiskov (1780–1944)
Seznam prekmurskih katoliških tiskov med 1780 in 1951.
Poglej Molitvena kniga in Seznam prekmurskih katoliških tiskov (1780–1944)
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Molitvena kniga in Slovenščina
Slovenska krajina
Slovenska krajina je ime več zgodovinskih pokrajin.
Poglej Molitvena kniga in Slovenska krajina
Slovenska krajina (Ogrska)
Slovenska krajina (madžarsko: Vendvidék, Szlovenszka krajina, Szlovén krajina; tudi Slovenska okroglina) je bilo poimenovanje slovensko govorečega območja Železne in Zalske županije v Kraljevini Ogrski do podpisa trianonske pogodbe 4.
Poglej Molitvena kniga in Slovenska krajina (Ogrska)
Sombotel
Sombotel (madžarsko Szombathely, hrvaško Sambotel, nemško Steinamanger, latinsko-romansko Savaria) je z okoli 80.000 prebivalci deseto največje mesto na Madžarskem ter županijsko središče Železne županije ter podregije Szombathely?-(še?).
Poglej Molitvena kniga in Sombotel
Szlovenszki silabikár
Szlovenszki silabikár (Slovenski obrednik) je prekmurska tiskana knjiga, ki jo je napisal Mikloš Küzmič, kančevski župnik in dekan Slovenske okrogline.
Poglej Molitvena kniga in Szlovenszki silabikár
1783
1783 (MDCCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Molitvena kniga in 1783
1914
1914 (MCMXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Molitvena kniga in 1914
Prav tako znan kot Kniga Molitvena.