Kazalo
28 odnosi: Štajerska, Boltižar Milovec, Bratislava, Družba Jezusova, Duhovnik, Gradec, Kajkavščina, Križevci, Hrvaška, Latinščina, Lendava, Madžarska, Mikloš Küzmič, Molitvena kniga, Osmansko cesarstvo, Pesnik, Prekmursko narečje, Rimskokatoliška cerkev, Sisek, Slovenci, Slovenska krajina (Ogrska), Sveto pismo, Szvéti evangyeliomi, Tkalec, Zagreb, 1581, 1653, 29. november, 9. marec.
- Hrvaški jezuiti
- Rojeni leta 1582
- Umrli leta 1653
Štajerska
Spodnja Štajerska Štájerska (tudi Spódnja Štájerska, Slovenska Štájerska) je del zgodovinske pokrajine Štajerske v severovzhodni Sloveniji, ki meri 6050 km2, ostali dve štajerski pokrajini, znani kot Srednja in Zgornja Štajerska, ki sestavljata sedanjo avstrijsko zvezno deželo Štajersko, pa sta v Republiki Avstriji.
Poglej Nikola Krajačević in Štajerska
Boltižar Milovec
Boltižar (Baltazar) Milovec, hrvaški (kajkavski) katoliški župnik, jezuit, pridigar, zgodovinar, verski pisatelj, * Stanetinec, 7. avgust, 1612; † Zagreb, 17. januar, 1678.
Poglej Nikola Krajačević in Boltižar Milovec
Bratislava
Bratislava (Pozsony,, po starem pravopisu Preßburg, do 1919 slovaško Prešporok/Prešporek oz. češko Prešpurk) je glavno mesto Slovaške in z okoli pol milijona prebivalci (370.000, z okolico pa ocenjeno na 720.000) hkrati tudi največje mesto te države, a je glede na velikost Slovaške razmeroma majhna prestolnica, ker ima to vlogo komaj okoli sto let.
Poglej Nikola Krajačević in Bratislava
Družba Jezusova
Družba Jezusova oziroma jezuiti ali jezusovci je skupnost moških redovnikov rimskokatoliške cerkve.
Poglej Nikola Krajačević in Družba Jezusova
Duhovnik
Duhovnik, pri pravoslavnih pop, protestantih pastor, pri ženska oblika pastorka ali kar duhovnica, je oseba, ki opravlja bogoslužje.
Poglej Nikola Krajačević in Duhovnik
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Poglej Nikola Krajačević in Gradec
Kajkavščina
Kajkavščina (Kajkavica, Kajkavsko narječje, Kajkavština) je eno od treh glavnih hrvaških narečij, ob štokavščini in čakavščini.
Poglej Nikola Krajačević in Kajkavščina
Križevci, Hrvaška
Križevci so mesto na Hrvaškem, ki upravno spada v Koprivniško-križevsko županijo.
Poglej Nikola Krajačević in Križevci, Hrvaška
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Nikola Krajačević in Latinščina
Lendava
Lendava (v preteklosti Dolnja Lendava, v starejših virih tudi Dolenja Lendava; Lendva, v preteklosti Alsólendva; Lindau, v preteklosti Unter-Limbach) je mesto in središče Občine Lendava.
Poglej Nikola Krajačević in Lendava
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Nikola Krajačević in Madžarska
Mikloš Küzmič
Mikloš Küzmič (''madž.'' Küzmics Miklós), rimskokatoliški duhovnik, pisatelj, prevajalec, narodni buditelj in dekan Slovenske okrogline (Szlovenszke okrogline v. öspörössi), * 15. september 1737, Dolnji Slaveči; † 11. april 1804, Kančevci.
Poglej Nikola Krajačević in Mikloš Küzmič
Molitvena kniga
Davidov 50. psalm ''(žoltar)'' v izdaji Knige molitvene iz leta 1847. Molitvena kniga ali Kniga Molitvena je molitvenik v prekmurščini in drugo pomembnejše delo Mikloša Küzmiča.
Poglej Nikola Krajačević in Molitvena kniga
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Nikola Krajačević in Osmansko cesarstvo
Pesnik
Pésnik (ž. pésnica) ali poét (ž. poétinja, poetésa, poétka) je tisti, ki piše pesmi oziroma poezijo.
Poglej Nikola Krajačević in Pesnik
Prekmursko narečje
Prekmursko narečje je najbolj vzhodno slovensko narečje.
Poglej Nikola Krajačević in Prekmursko narečje
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Nikola Krajačević in Rimskokatoliška cerkev
Sisek
Sisek je mesto v osrednji Hrvaški.
Poglej Nikola Krajačević in Sisek
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Nikola Krajačević in Slovenci
Slovenska krajina (Ogrska)
Slovenska krajina (madžarsko: Vendvidék, Szlovenszka krajina, Szlovén krajina; tudi Slovenska okroglina) je bilo poimenovanje slovensko govorečega območja Železne in Zalske županije v Kraljevini Ogrski do podpisa trianonske pogodbe 4.
Poglej Nikola Krajačević in Slovenska krajina (Ogrska)
Sveto pismo
Naslovnica Dalmatinove BiblijeDalmatinovem prevodu celotnega Svetega pisma Sveto pismo ali Biblija (iz starogrške besede: biblia, kar pomeni knjige) je sveta knjiga krščanstva.
Poglej Nikola Krajačević in Sveto pismo
Szvéti evangyeliomi
Slovenskem Porabju). Szvéti evangeliomi (1841). Szvéti evangeliomi (1858). Krajačevićovi ''Szveti evangeliomi'' iz leta 1651. Szvéti evangyeliomi ali Szvéti evangeliomi (Sveti evangeliji) so delni prevod katoliške Nove zaveze v prekmurščino, ki ga je Mikloš Küzmič prevedel iz kajkavskih, slovenskih, latinskih in madžarskih virov.
Poglej Nikola Krajačević in Szvéti evangyeliomi
Tkalec
Tkalec je lahko.
Poglej Nikola Krajačević in Tkalec
Zagreb
Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.
Poglej Nikola Krajačević in Zagreb
1581
1581 (MDLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Nikola Krajačević in 1581
1653
1653 (MDCLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Nikola Krajačević in 1653
29. november
29.
Poglej Nikola Krajačević in 29. november
9. marec
9.
Poglej Nikola Krajačević in 9. marec
Glej tudi
Hrvaški jezuiti
Rojeni leta 1582
Umrli leta 1653
Prav tako znan kot Miklouš Krajačević, Mikloš Krajačevič, Nikola Krajačević Sartorius.