Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Mihael Gaber

Index Mihael Gaber

Mihael Gaber (tudi Miháo Gaber), slovenski rimskokatoliški duhovnik v Slovenski okroglini, * 1753, Dolnji Slaveči, † 13. september 1815 Gaber je bil edini slovenski mecen Mikloša Küzmiča iz domačega kraja.

Kazalo

  1. 16 odnosi: Župnija Martjanci, Župnija Pertoča, Dolnji Slaveči, Gaber (priimek), Krátka summa velikoga katekizmussa, Martjanci, Mikloš Küzmič, Molitvena kniga, Pomoucs beté'snih, i mirajoucsih, Seznam osebnosti iz Občine Grad, Seznam osebnosti iz Občine Rogašovci, Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem, Seznam slovenskih rimskokatoliških duhovnikov, Szvéti evangyeliomi, 13. september, 1815.

Župnija Martjanci

Župnija Martjanci je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Murska Sobota škofije Murska Sobota.

Poglej Mihael Gaber in Župnija Martjanci

Župnija Pertoča

Župnija Pertoča je rimskokatoliška teritorialna župnija Dekanije Murska Sobota Škofije Murska Sobota.

Poglej Mihael Gaber in Župnija Pertoča

Dolnji Slaveči

Dolnji Slaveči (madžarsko Alsócsalogány, prekmursko Dolenji Slaveči, ali Spoudnji Slaveči, nemško Unter Slabitsch) so naselje v Občini Grad.

Poglej Mihael Gaber in Dolnji Slaveči

Gaber (priimek)

Gaber je priimek v Sloveniji, ki ga je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije na dan 1.

Poglej Mihael Gaber in Gaber (priimek)

Krátka summa velikoga katekizmussa

Krátka summa velikoga katekizmussa (Kratko bistvo velikega katekizma) je prvi prekmurski katoliški katekizem, ki ga je napisal Mikloš Küzmič.

Poglej Mihael Gaber in Krátka summa velikoga katekizmussa

Martjanci

Martjanci (madžarsko Mártonhely, prekmursko Merčonci ali Marčanci), po domače tudi Marčanci ali Merčanci, je naselje na severozahodnem koncu Prekmurja ob državni cesti Murska Sobota - Moravske Toplice v Občini Moravske Toplice.

Poglej Mihael Gaber in Martjanci

Mikloš Küzmič

Mikloš Küzmič (''madž.'' Küzmics Miklós), rimskokatoliški duhovnik, pisatelj, prevajalec, narodni buditelj in dekan Slovenske okrogline (Szlovenszke okrogline v. öspörössi), * 15. september 1737, Dolnji Slaveči; † 11. april 1804, Kančevci.

Poglej Mihael Gaber in Mikloš Küzmič

Molitvena kniga

Davidov 50. psalm ''(žoltar)'' v izdaji Knige molitvene iz leta 1847. Molitvena kniga ali Kniga Molitvena je molitvenik v prekmurščini in drugo pomembnejše delo Mikloša Küzmiča.

Poglej Mihael Gaber in Molitvena kniga

Pomoucs beté'snih, i mirajoucsih

Pomoucs beté'snih, i mirajoucsih (Pomoč bolnikov in umirajočih) je prekmurski molitvenik Mikloša Küzmiča, ki je bil natisnjen 1781 v Šopronu.

Poglej Mihael Gaber in Pomoucs beté'snih, i mirajoucsih

Seznam osebnosti iz Občine Grad

Seznam osebnosti iz občine Grad vsebuje osebnosti, ki so se rodile, delovale ali umrle v občini Grad.

Poglej Mihael Gaber in Seznam osebnosti iz Občine Grad

Seznam osebnosti iz Občine Rogašovci

Seznam osebnosti iz občine Rogašovci vsebuje osebnosti, ki so se rodile, delovale ali umrle v občini Rogašovci.

Poglej Mihael Gaber in Seznam osebnosti iz Občine Rogašovci

Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem

Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem.

Poglej Mihael Gaber in Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem

Seznam slovenskih rimskokatoliških duhovnikov

Seznam slovenskih rimskokatoliških duhovnikov vsebuje samo duhovnike – škofje so navedeni v samostojnem seznamu.

Poglej Mihael Gaber in Seznam slovenskih rimskokatoliških duhovnikov

Szvéti evangyeliomi

Slovenskem Porabju). Szvéti evangeliomi (1841). Szvéti evangeliomi (1858). Krajačevićovi ''Szveti evangeliomi'' iz leta 1651. Szvéti evangyeliomi ali Szvéti evangeliomi (Sveti evangeliji) so delni prevod katoliške Nove zaveze v prekmurščino, ki ga je Mikloš Küzmič prevedel iz kajkavskih, slovenskih, latinskih in madžarskih virov.

Poglej Mihael Gaber in Szvéti evangyeliomi

13. september

13.

Poglej Mihael Gaber in 13. september

1815

1815 (MDCCCXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Poglej Mihael Gaber in 1815

Prav tako znan kot Miháo Gaber.