Kazalo
56 odnosi: Alexander Bain, Šmartno pod Šmarno goro, Dobrova, Dobrova - Polhov Gradec, Duhovnik, Elijev ogenj, Filozofija, Fizika, Franc Močnik (matematik), Gorica, Gorje, Idrija, Jurij Vega, Kemija, Klasična gimnazija v Ljubljani, Kranjska, Lan, Ljubljana, Moravče, Naravoslovje, Navje, Nevihta, Nova Oselica, Občina Cerkno, Občina Gorenja vas - Poljane, Platno, Podjelovo Brdo, Podlanišče, Polihistor, Poljane nad Škofjo Loko, Prirodopis, Profesor, Rimskokatoliška cerkev, Slovenci, Sončev mrk, Straža, Telegraf, Teologija, Trst, Vodice, Zapoge, 1808, 1818, 1821, 1831, 1835, 1839, 1842, 1843, 1850, 1852, ... Razširi indeks (6 več) »
Alexander Bain
Alexander Bain, škotski filozof in pedagog, * 11. junij 1818, Aberdeen, Škotska, Združeno kraljestvo, † 18. september 1903, Aberdeen, ZK.
Poglej Mihael Peternel in Alexander Bain
Šmartno pod Šmarno goro
Šmartno pod Šmarno goro (nemško: Sankt Martin unter dem Großkahlenberge) je nekdaj neodvisen del Ljubljane, ki se nahaja na močno razrezanih terasah na levem bregu Save pod Šmarno goro in gorenjskemu odseku avtoceste.
Poglej Mihael Peternel in Šmartno pod Šmarno goro
Dobrova, Dobrova - Polhov Gradec
Dobrova je naselje s skoraj 1.000 prebivalci na zahodnem obrobju Ljubljane ter administrativno središče in največje naselje občine Dobrova - Polhov Gradec.
Poglej Mihael Peternel in Dobrova, Dobrova - Polhov Gradec
Duhovnik
Duhovnik, pri pravoslavnih pop, protestantih pastor, pri ženska oblika pastorka ali kar duhovnica, je oseba, ki opravlja bogoslužje.
Poglej Mihael Peternel in Duhovnik
Elijev ogenj
Elijev ogenj na koncih jamborjev na ladji Elijev ogenj je električni vremenski pojav, pri katerem svetleča plazma nastane zaradi koronske razelektritve, tj.
Poglej Mihael Peternel in Elijev ogenj
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Mihael Peternel in Filozofija
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Mihael Peternel in Fizika
Franc Močnik (matematik)
Razpredelnica enot, ''Lehrbuch des gesammten Rechnens für die vierte Classe der Hauptschulen in den k.k. Staaten'', Dunaj 1848 Vitez Franc plemeniti Močnik, slovenski matematik, pedagog in pisec matematičnih učbenikov, * 1. oktober 1814, Cerkno, † 30. november 1892, Gradec, (tedaj Avstro-Ogrska).
Poglej Mihael Peternel in Franc Močnik (matematik)
Gorica
Gorica (vzhodnofurlansko Guriza; v Novi Gorici je pogovorno znana kot stara Gorica) je mesto z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo (Novo Gorico oziroma Solkanom na severovzhodu in Šempetrom pri Gorici na jugovzhodu), v deželi Furlanija - Julijska krajina in je četrto največje mesto te dežele.
Poglej Mihael Peternel in Gorica
Gorje
Gorje je lahko ime več naselij.
Poglej Mihael Peternel in Gorje
Idrija
Idrija (v starejših virih Zgornja Idrija; (Ober)idria) je mesto s skoraj 6.000 prebivalci v Republiki Sloveniji, sedež istoimenske občine, in upravno središče.
Poglej Mihael Peternel in Idrija
Jurij Vega
Baron Jurij Bartolomej Vega (tudi Veha), slovenski matematik, fizik, geodet, meteorolog, plemič in topniški častnik, * 23. marec 1754, Zagorica pri Dolskem, Kranjska, Habsburška monarhija (sedaj Slovenija), † 26. september 1802, Nussdorf pri Dunaju, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Avstrija).
Poglej Mihael Peternel in Jurij Vega
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Mihael Peternel in Kemija
Klasična gimnazija v Ljubljani
Klasična gimnazija v Ljubljani je bila šola, ki je delovala v Ljubljani med letoma 1563 in 1965 in je ena pomembnejših šol, ki so delovale na prostoru današnje Slovenije.
Poglej Mihael Peternel in Klasična gimnazija v Ljubljani
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Poglej Mihael Peternel in Kranjska
Lan
Lan, tudi navadni ali evrazijski lan (znanstveno ime Linum usitatissimum) je kulturna rastlina rodu Linum iz družine Linaceae.
Poglej Mihael Peternel in Lan
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Mihael Peternel in Ljubljana
Moravče
Moravče so trško naselje, središče Občine Moravče.
Poglej Mihael Peternel in Moravče
Naravoslovje
Naravoslovne vede raziskujejo fizično, nečloveško podobo naravnega sveta.
Poglej Mihael Peternel in Naravoslovje
Navje
Navje je ljubljanski spominski park, ki sta ga po načrtih Jožeta Plečnika iz leta 1929 v letih 1937 in 1938 uredila arhitekta Jože Plečnik in Ivo Spinčič na skrajnem vzhodnem robu nekdanjega pokopališča sv.
Poglej Mihael Peternel in Navje
Nevihta
Nevihtni oblak Nevihta je vremenski pojav, pri katerem se zrak s prosto konvekcijo dvigne precej visoko; spremljajo ga grmenje, bliskanje in strele, včasih s kratkotrajnim močnim dežjem ali točo, navadno ob pregretju ozračja in prehodu fronte.
Poglej Mihael Peternel in Nevihta
Nova Oselica
Nova Oselica je naselje v Občini Gorenja vas - Poljane.
Poglej Mihael Peternel in Nova Oselica
Občina Cerkno
Občina Cerkno je ena od občin v Republiki Sloveniji z dobrimi 4.500 prebivalci in središčem v Cerknem.
Poglej Mihael Peternel in Občina Cerkno
Občina Gorenja vas - Poljane
Občina Gorenja vas - Poljane je ena od občin v Republiki Sloveniji s središčem v Gorenji vasi v Poljanski dolini (v porečju Poljanske Sore) V občini je med letoma 1981 in 1990 deloval Rudnik urana Žirovski vrh.
Poglej Mihael Peternel in Občina Gorenja vas - Poljane
Platno
Platno je težja in zelo vzdržljiva tkanina.
Poglej Mihael Peternel in Platno
Podjelovo Brdo
Podjelovo Brdo je naselje v Občini Gorenja vas - Poljane.
Poglej Mihael Peternel in Podjelovo Brdo
Podlanišče
Podlanišče je naselje v Občini Cerkno.
Poglej Mihael Peternel in Podlanišče
Polihistor
Polihístor (polí je prislov, izpeljan iz pridevnika: polís - mnog +: historía) je človek, ki je poznavalec več, raznolikih strok.
Poglej Mihael Peternel in Polihistor
Poljane nad Škofjo Loko
Poljane nad Škofjo Loko so naselje v Poljanski dolini v Občini Gorenja vas - Poljane.
Poglej Mihael Peternel in Poljane nad Škofjo Loko
Prirodopis
Prirodopis oz.
Poglej Mihael Peternel in Prirodopis
Profesor
Profesor (okrajšava prof.) je učitelj, predavatelj in raziskovalec, običajno v okviru univerze.
Poglej Mihael Peternel in Profesor
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Mihael Peternel in Rimskokatoliška cerkev
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Mihael Peternel in Slovenci
Sončev mrk
Popoln sončev mrk. Prikaz sence na Zemlji ob mrku. Sónčev mŕk nastane, kadar se Sonce, Luna in Zemlja navidezno poravnajo na premico, Luna pa je med Zemljo in Soncem.
Poglej Mihael Peternel in Sončev mrk
Straža
Straža je oseba ali skupina, ki varuje ali nadzoruje objekte ali ljudi.
Poglej Mihael Peternel in Straža
Telegraf
Telegraf je električna naprava, ki z električnimi signali prenaša ali pa sprejema sporočila.
Poglej Mihael Peternel in Telegraf
Teologija
Sv. Avguštin iz Hipona (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje.
Poglej Mihael Peternel in Teologija
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Poglej Mihael Peternel in Trst
Vodice
Vodice so naselje z okoli 1.700 prebivalci na južnem robu Kranjskega polja in sedež istoimenske občine.
Poglej Mihael Peternel in Vodice
Zapoge
Zapoge so gručasta vas ob cesti Vodice - Medvode v Občini Vodice.
Poglej Mihael Peternel in Zapoge
1808
1808 (MDCCCVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Mihael Peternel in 1808
1818
1818 (MDCCCXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Mihael Peternel in 1818
1821
1821 (MDCCCXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Mihael Peternel in 1821
1831
1831 (MDCCCXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Mihael Peternel in 1831
1835
1835 (MDCCCXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Mihael Peternel in 1835
1839
1839 (MDCCCXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Mihael Peternel in 1839
1842
1842 (MDCCCXLII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Mihael Peternel in 1842
1843
1843 (MDCCCXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Mihael Peternel in 1843
1850
1850 (MDCCCL) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Mihael Peternel in 1850
1852
1852 (MDCCCLII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Mihael Peternel in 1852
1860
1860 (MDCCCLX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Mihael Peternel in 1860
1878
1878 (MDCCCLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Mihael Peternel in 1878
1884
1884 (MDCCCLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Mihael Peternel in 1884
2003
2003 (MMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Mihael Peternel in 2003
22. september
22.
Poglej Mihael Peternel in 22. september
6. avgust
6.
Poglej Mihael Peternel in 6. avgust