Hitreje kot brskalnik!
19 odnosi: Adalbero, Koroški vojvoda, Švabska, Eppensteinci, Grad Trebinje, Grof, Henrik III. (Koroški), Henrik III. Nemški, Henrik IV. Nemški, Istra, Konrad II. Nemški, Koroška (vojvodina), Kranjska, Kranjska krajina, Mejna grofija Istra, Mejni grof, Oglejski patriarhat, Samostan svetega Lambrehta, Ulrik I. Eppenštajnski, Vojvoda.
Adalbero, Koroški vojvoda
Adalbero Eppensteinski (* ~ 980; † 28. november 1039 v Ebersbergu na Južnem Bavarskem je bil Mejni grof Koroške marke (ca. 1000–1011) nato pa vojvoda Koroške in Mejne grofije Verona (1011/1012–1035).
Novo!!: Markvart IV. in Adalbero, Koroški vojvoda · Poglej več »
Švabska
Lega Švabske v Nemčiji (rožnato obarvana) Švabska (nemško Schwaben ali Schwabenland) je zgodovinska in jezikovna pokrajina v Nemčiji, poimenovana po ljudstvu Švabov in ki obsega velik del današnje zvezne dežele Baden-Württemberg.
Novo!!: Markvart IV. in Švabska · Poglej več »
Eppensteinci
Fevdna zastava (bojna zastava) Eppensteincev. Eppensteinci so bili srednjeveška plemiška družina, ki je dala nekaj vojvod Koroške in ki se šteje kot prva lokalna vojvodska družina.
Novo!!: Markvart IV. in Eppensteinci · Poglej več »
Grad Trebinje
Grad Trebinja (nemško Burgruine Alt-Treffen) leži v gozdu na skalnem hrbtu hriba Steinwender Hohe zahodno od trškega naselja in občine Trebinja ob Osojskem jezeru (nemško: Treffen am Ossiacher See) avstrijske zvezne dežele Koroške.
Novo!!: Markvart IV. in Grad Trebinje · Poglej več »
Grof
Gròf (ž. grofíca) je visok plemiški naziv, ki izvira iz nemščine Graf.
Novo!!: Markvart IV. in Grof · Poglej več »
Henrik III. (Koroški)
Henrik III.
Novo!!: Markvart IV. in Henrik III. (Koroški) · Poglej več »
Henrik III. Nemški
Henrik III., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 28. oktober 1016 ali 1017, † 5. oktober 1056, Bodfeld, Harz. Ko je Henrik III. po očetovi smrti leta 1039 zavladal samostojno, je bil dobro izobražen in že izkušen vladar. Že 12 let je (sprva ob pomoči freisinškega škofa) upravljal vojvodino Bavarsko, vodil je že vojsko proti Češki, bil je že izvoljeni nemški kralj, burgundski kralj, vojvoda na Švabskem in kmalu nato tudi na Koroškem. Prenos oblasti je tako potekal mirno, brez zapletov, ne pa tudi vladanje. Pri vladanju se je, tako kot njegovi predhodniki, opiral na cerkvene kneze. Brez predsodkov je sam nastavljal škofe. Pa tudi vojvode je imenoval kar sam, brez volitev in ne da bi se prej posvetoval z domačim plemstvom. Po smrti lotarinškega vojvode Gozela je njegovemu sinu, Gotfridu Bradatemu, dodelil le polovico očetovega fevda. Gotfrid se mu je uprl z vojsko in v spopad pritegnil tudi sosednje plemstvo. Spor se je v presledkih vlekel vse do Henrikove smrti. Podreditev Češke je Henrik dosegel z vojsko; to pa se mu ni posrečilo na Ogrskem. Henrik je obnovil cesarsko oblast v Italiji. Odpravil je cerkveni razkol tako, da je odstavil tri papeže, ki so si lastili pontifikat, in postavil svojega, nemškega papeža Klemena II., pristaša klinijske reforme, ki jo je tudi Henrik podpiral. Papež Klemen II. ga je kronal za cesarja. Henrikov način vladanja je med nemškimi knezi povzročal vse več nezadovoljstva. Med njegovim drugim pohodom v Italijo so proti cesarju skovali zaroto, ki pa je propadla, potem ko sta na hitro, eden za drugim, umrla glavna protagonista (Konrad I. Bavarski in Welf Koroški). Henrikovo razmeroma zgodnjo smrt so mnogi zgodovinarji ocenjevali kot katastrofo, ki je ob šele šestletnem nasledniku, Henriku IV., ki ni imel priložnosti vladarsko dozoreti, pripeljala do investiturnega boja.
Novo!!: Markvart IV. in Henrik III. Nemški · Poglej več »
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso. Rimsko-nemški kralj je postal šestleten. Posvetno in cerkveno plemstvo je znalo njegovo mladoletnost dobro izkoristiti v svoj prid. Takoj ko je petnajstleten zavladal samostojno, je skušal Henrik kraljevemu položaju, nekoliko nespretno in z opiranjem na nižje plemstvo, povrniti nekdanji ugled. Pri tem se mu je uprlo saško plemstvo. Henriku je uspelo zadušiti saški upor, a se je takoj za tem zapletel v spor s papežem Gregorjem VII., ki je Henrika izobčil. Izobčenje je dalo legitimnost nameri najvplivnejših nemških knezov, da kralja odstavijo. Da bi se temu izognil, se je osebno ponižal in šel prosit papeža v Canosso za odpuščanje, ki ga je tudi dobil (januarja 1077). Kljub temu so nemški knezi izvolili protikralja, Rudolfa Švabskega. Kralj in protikralj sta se nekaj let bojevala brez odločitve. Gregor VII. je Henrika ponovno izobčil. Leta 1080 pa je prišlo do odločitve: protikralj je v boju padel, Henrik pa je z vojaškim pohodom v Italijo pregnal Gregorja VII. iz Rima, postavil za protipapeža Klemena III. in se pustil od njega kronati za cesarja. Leta 1087 je dobil Henrik še močnejšega nasprotnika, diplomatsko spretnega papeža Urbana II., ki je z novim elanom nadaljeval Gregorjev boj. Proti njemu Henrik z vojsko, ki jo je ponovno pripeljal v Italijo, ni uspel. Nasprotno, papež je s pozivom na križarsko vojno pridobil večji del evropskega plemstva. Na svojo stran je pridobil tudi Henrikovega sina Konrada, ki ga je malo pred tem dal oče kronati za nemškega kralja. Henrik se tako niti ni mogel vrniti domov, dokler leta 1087 močni Welfi, gospodarji Bavarske, razočarani nad sodelovanjem s papežem, niso prestopili nazaj na Henrikovo stran; Henriku so odprli alpske prelaze in lahko se je vrnil v Nemčijo. V Nemčiji je polagoma spet uveljavil svojo oblast, odstavil Konrada in za svojega naslednika določil drugega sina, Henrika V. Leta 1099 je umrl papež Urban II. in leto za njim tudi protipapež. Cerkvenega razkola ni bilo več in Henrik je iskal pot do sprave. Vendar Urbanov naslednik, papež Pashal II., za to ni imel posluha. Avtoriteta izobčenega kralja je vse boj kopnela tudi v Nemčiji. Leta 1104 ga je izdal še drugi sin, Henrik V., in stopil na čelo bavarskih upornikov. S prevaro je prijel očeta in ga prisilil, da se je odpovedal prestolu.
Novo!!: Markvart IV. in Henrik IV. Nemški · Poglej več »
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Novo!!: Markvart IV. in Istra · Poglej več »
Konrad II. Nemški
Konrad II., poznan tudi kot Konrad Starejši ali Konrad Salijec, cesar Svetega rimskega cesarstva, rimsko-nemški kralj, italijanski in burgundski kralj, * ~ 990, Speyer, † 4. junij 1039, Utrecht.
Novo!!: Markvart IV. in Konrad II. Nemški · Poglej več »
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Novo!!: Markvart IV. in Koroška (vojvodina) · Poglej več »
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Novo!!: Markvart IV. in Kranjska · Poglej več »
Kranjska krajina
Kranjska krajina (tudi znana kot Kranjska marka, pri čemer izraz krajina mdr. pomeni „obmejno območje, pokrajino“ v vseh slovanskih jezikih) je bila od 973 (po drugih virih 976) ena od mejnih grofij ali krajin, podrejenih Vojvodini Koroški.
Novo!!: Markvart IV. in Kranjska krajina · Poglej več »
Mejna grofija Istra
Mejna grofija Istra (ali Istrska marka) je nastala kot karolinška mejna marka, ki je obsegala območje Istrskega polotoka in okoliških območij, ki jih je osvojil Pipin Langobardski, sin Karla Velikega leta 789.
Novo!!: Markvart IV. in Mejna grofija Istra · Poglej več »
Mejni grof
Mejni grof je bil izvorno srednjeveški naslov vojaških poveljnikov zadolženih za vzdrževanje obrambe določene mejne pokrajine Svetega rimskega cesarstva ali določene kraljevine.
Novo!!: Markvart IV. in Mejni grof · Poglej več »
Oglejski patriarhat
''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.
Novo!!: Markvart IV. in Oglejski patriarhat · Poglej več »
Samostan svetega Lambrehta
Samostan svetega Lambrehta je benediktinski samostan, ki stoji na 1028 metrih nadmorske višine v kraju Sankt Lambrecht na avstrijskem Štajerskem.
Novo!!: Markvart IV. in Samostan svetega Lambrehta · Poglej več »
Ulrik I. Eppenštajnski
Ulrik I. Eppensteinski (* cca. 1055; † 21. december 1121), včasih imenovan tudi Ulrik III.
Novo!!: Markvart IV. in Ulrik I. Eppenštajnski · Poglej več »
Vojvoda
Vojvoda je titula suverenega vladarja evropske vojvodine.
Novo!!: Markvart IV. in Vojvoda · Poglej več »
Preusmerja sem:
Markvart IV. Eppenstein, Markvart IV. Eppensteinski, Markvart IV. Eppenštajnski, Markwart IV..
