Kazalo
30 odnosi: Absolutizem, Angleži, Anglija, Aristotel, Aristotelizem, Avtobiografija, Bog, Civilna družba, Demokracija, Dinamika, Duševna motnja, Essex (grofija), Filozofija, Književnost, Ludvik XIV. Francoski, Materializem, Materija, Oxford, Plemiški nazivi, Plemstvo, Psevdonim, René Descartes, Robert Boyle, Stoicizem, Thomas Hobbes, Transcendenca, Znanstvenik, 15. december, 1623, 1673.
- Angleški dramatiki
- Angleški esejisti
- Feminizem
- Pokopani v Westminstrski opatiji
- Retoriki
- Rojeni leta 1623
- Umrli leta 1673
Absolutizem
Ludvik XIV. je klasičen predstavnik absolutističnih vladarjev Absolutízem (iz latinske besede absolutus: 'popolno') je režim popolne in neomejene monarhove oblasti brez pomoči plemstva.
Poglej Margaret Cavendish in Absolutizem
Angleži
Angleži so v glavnem prebivalci Anglije, včasih tudi Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Margaret Cavendish in Angleži
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Margaret Cavendish in Anglija
Aristotel
Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).
Poglej Margaret Cavendish in Aristotel
Aristotelizem
Aristotelizem je filozofska tradicija, katere določujoči navdih leži v Aristotelovih delih.
Poglej Margaret Cavendish in Aristotelizem
Avtobiografija
Avtobiografija (iz grščine: αὐτός-autos sebe + βίος-bios življenje + γράφειν-graphein pisati) je življenjepis izpod peresa osebe same oz.
Poglej Margaret Cavendish in Avtobiografija
Bog
V monoteistični misli je Bog vrhovno bitje, stvarnik in glavni predmet vere.
Poglej Margaret Cavendish in Bog
Civilna družba
Civilna družba je skupni naziv za nevladne organizacije, ki v nasprotju z oblastjo zastopajo svoje interese in s tem skrbijo za izvrševanje javnega interesa.
Poglej Margaret Cavendish in Civilna družba
Demokracija
Demokracíja (grško δημοκρατíα (demokratía) iz δημος (demos - ljudstvo) in κρατειν (kratein - vladati) oz. kratios(moč, oblast) - »vladavina ljudstva«) je oblika vladavine, v kateri oblast, oziroma pravica vladati, izvira iz ljudstva.
Poglej Margaret Cavendish in Demokracija
Dinamika
Dinamika je veja mehanike, ki obravnava gibanje teles.
Poglej Margaret Cavendish in Dinamika
Duševna motnja
Duševna motnja je sprememba duševnega funkcioniranja, ki je bolezenska ali izrazito odmaknjena od norme.
Poglej Margaret Cavendish in Duševna motnja
Essex (grofija)
Vas Finchingfield v severnem delu grofije Essex je grofija in nevelemestna pokrajina v vzhodnem delu Anglije.
Poglej Margaret Cavendish in Essex (grofija)
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Margaret Cavendish in Filozofija
Književnost
Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.
Poglej Margaret Cavendish in Književnost
Ludvik XIV. Francoski
Ludvik XIV., francoski kralj, * 5. september 1638, Saint-Germain-en-Laye, † 1. september 1715, Versailles.
Poglej Margaret Cavendish in Ludvik XIV. Francoski
Materializem
Materíalizem označuje filozofski pogled na svet, po katerem ima materija glavni pomen, zavest in mišljenje pa sta drugotnega pomena.
Poglej Margaret Cavendish in Materializem
Materija
Materija je lahko.
Poglej Margaret Cavendish in Materija
Oxford
Oxford (/ ɒksfərd /) je mesto v regiji Jugovzhodna Anglija in mestna občina Oxfordshira.
Poglej Margaret Cavendish in Oxford
Plemiški nazivi
Plemiški nazivi označujejo stopnjo plemiča v plemiški hierarhiji.
Poglej Margaret Cavendish in Plemiški nazivi
Plemstvo
Plémstvo je družbeni sloj, ki uživa podedovane ali podeljene pravice in privilegije.
Poglej Margaret Cavendish in Plemstvo
Psevdonim
Psevdonim ali vzdevek (tudi alias) je izmišljeno ime, ki si ga oseba ali skupina privzame za določen namen in se razlikuje od njihovega izvirnega ali pravega imena (ortonim).
Poglej Margaret Cavendish in Psevdonim
René Descartes
René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.
Poglej Margaret Cavendish in René Descartes
Robert Boyle
Robert Boyle (irsko Robaird Ó Bhaoill) je bil angleški fizik, kemik, teolog in izumitelj irskega porekla, * 25. januar 1627, grad Lismore, Munster, Irska, † 30. december 1691, London, Anglija.
Poglej Margaret Cavendish in Robert Boyle
Stoicizem
Stoicízem je smer helenistične filozofije, ki jo je ustanovil Zenon Kitijski v Atenah v zgodnjem 3. stoletju pr. n. št. Izkazala se je za priljubljeno in stanovitno filozofijo ter pridobivala privržence po vsej Grčiji in Rimskem imperiju, dokler niso po ukazu cesarja Justinijana I. leta 529 zaprli vseh filozofskih šol, ki se niso skladale s krščansko vero.
Poglej Margaret Cavendish in Stoicizem
Thomas Hobbes
Thomas Hobbes, angleški filozof, * 5. april 1588, Malmesbury, Wiltshire, Anglija † 4. december 1679, Derbyshire, Anglija.
Poglej Margaret Cavendish in Thomas Hobbes
Transcendenca
Transcendenca je lahko.
Poglej Margaret Cavendish in Transcendenca
Znanstvenik
Znanstvenik se ukvarja z znanostjo in pri tem uporablja znanstvene metode.
Poglej Margaret Cavendish in Znanstvenik
15. december
15.
Poglej Margaret Cavendish in 15. december
1623
1623 (MDCXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Margaret Cavendish in 1623
1673
1673 (MDCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Margaret Cavendish in 1673