Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Makedonska književnost

Index Makedonska književnost

Makedonska književnost je nastopila kot prva književnost najbolj južnega slovanskega naroda, ki je dolgo ohranjal mnoge praslovanske jezikovne oblike, kasneje pa je ta jezik prevzemal mnoge jezikovne značilnosti in oblike ostalih balkanskih jezikovnih skupin, grške, romanske, arbanaške.

Kazalo

  1. 21 odnosi: Abeceda, Asimilacija, Avtonomija, Bitola, Blaže Koneski, Cirilica, Egejska Makedonija, Filologija, Glagolica, Grščina, Kliment Ohridski, Književnost, Liturgija, Narodnoosvobodilni boj, Pravopis, Prilep, Rokopis, Slavko Janevski, Stari Slovani, Turki, Veles, Severna Makedonija.

Abeceda

Abecéda je pogosta vrsta sistema pisanja govora, v katerem vsak glas predstavlja svoj simbol (vendar nekateri simboli lahko predstavljajo več različnih glasov).

Poglej Makedonska književnost in Abeceda

Asimilacija

Asimilacija je pojem iz povsem različnih znanstvenih ved, ki izvira iz latinske besede similis (podobno) oz.

Poglej Makedonska književnost in Asimilacija

Avtonomija

Avtonomíja (grško Auto-Nomos - nomos pomeni »zakon«: ki si sam/a določa svoj zakon) je pravica do samoupravljanja.

Poglej Makedonska književnost in Avtonomija

Bitola

Bitola (makedonsko Битола, grško Μοναστήρι, srbohrvaško Bitolj/Битољ, bolgarsko Битоля, turško Manastır, مناستر) je drugo največje mesto Severne Makedonije, ki leži v jugozahodnem delu države ob vznožju gorovja Baba (najvišji vrh Pelister, 2601 m), Nidže in Kajmakčalan ob reki Dragoru, v središču kotline/nižine Pelagonija, 15 km severno od grške meje in na nadmorski višini okoli 650 m.

Poglej Makedonska književnost in Bitola

Blaže Koneski

Blaže Koneski (makedonsko Блаже Конески), makedonski profesor, jezikoslovec, pesnik, pisatelj, esejist, lingvist in eden od utemeljiteljev makedonskega knjižnega jezika, * 19. december 1921, Nebregovo pri Prilepu, † 7. december, 1993, Skopje.

Poglej Makedonska književnost in Blaže Koneski

Cirilica

Novgoroda Cirílica je abecedna pisava, ki jo za zapis uporablja sedem slovanskih jezikov (bolgarski, makedonski, srbski, ruski, beloruski, ukrajinski in rusinski), do nedavnega pa tudi mongolščina, moldavščina v Transnistriji ter vrsta neslovanskih jezikov na ozemlju Ruske federacije in nekdanje Sovjetske zveze.

Poglej Makedonska književnost in Cirilica

Egejska Makedonija

Egejska Makedonija je izraz, ki opisuje regijo, ki je od leta 1913 na severu Grčije.

Poglej Makedonska književnost in Egejska Makedonija

Filologija

Filologíja je znanstvena veda o zgodovini in razumevanju jezika in književnosti.

Poglej Makedonska književnost in Filologija

Glagolica

Glagólica je pisava, ki si jo je za pisanje v slovanskih jezikih v 9. stoletju izmislil Ciril (s pravim imenom Konstantin), ko je skupaj z bratom Metodom začel širiti krščansko vero med Slovani na Balkanskem polotoku.

Poglej Makedonska književnost in Glagolica

Grščina

Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.

Poglej Makedonska književnost in Grščina

Kliment Ohridski

Sveti Kliment Ohridski (bolgarsko, makedonsko in srbsko Свети Климент Охридски, sveti Kliment Ohridski, grško, Ágios Klímis tis Achrídas) je bil srednjeveški bolgarski svetnik, učenjak, pisec in prosvetitelj Slovanov, * okrog 840Andrej Škoviera.

Poglej Makedonska književnost in Kliment Ohridski

Književnost

Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.

Poglej Makedonska književnost in Književnost

Liturgija

Liturgija tudi bogoslužje je krščansko versko obredje v zvezi z zakramenti in prazniki.

Poglej Makedonska književnost in Liturgija

Narodnoosvobodilni boj

Narodnoosvobodilni boj, tudi narodnoosvobodilna borba (kratica NOB) se imenuje odpor prebivalcev Jugoslavije proti okupatorjem med drugo svetovno vojno (1941-1945).

Poglej Makedonska književnost in Narodnoosvobodilni boj

Pravopis

Pravopís, s tujko ortografija (grško ὀρθός pravilno in γραφή pisava) je množica pravil, pogosto v knjigi skupaj s slovarskim delom, o pisanju besed nekega jezika.

Poglej Makedonska književnost in Pravopis

Prilep

Prilep (makedonsko Прилеп, aromunsko Parleap, turško Pirlepe ali Perlepe, grško Περλεπές (Perlepes) ali Πρίλαπο (Prilapo)) je mesto in občina v osrednji Severni Makedoniji.

Poglej Makedonska književnost in Prilep

Rokopis

Supraseljski kodeks iz konca 10. stoletja, hrani Narodna in univerzitetna knjižnica Rokopis ima v slovenščini več pomenov.

Poglej Makedonska književnost in Rokopis

Slavko Janevski

Slavko Janevski, makedonski pesnik, pisatelj, prevajalec in esejist, * 11. januar 1920, Skopje, † 20. januar 2000, Skopje.

Poglej Makedonska književnost in Slavko Janevski

Stari Slovani

Stari Slovani so bili ljudstvo, iz katerega izvirajo današnji Slovani.

Poglej Makedonska književnost in Stari Slovani

Turki

Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.

Poglej Makedonska književnost in Turki

Veles, Severna Makedonija

Veles je mesto v Severni Makedoniji z okoli 45.000 prebivalci.

Poglej Makedonska književnost in Veles, Severna Makedonija

Prav tako znan kot Literatura Severne Makedonije.