Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Magdeburške pravice

Index Magdeburške pravice

Krakovski lokacijski privilegij, napisan v latinščini (1257). Fragment »Privilegija Mestu Polocku na Magdeburške pravice« (''Привиле Месту Полоцкому на право Магдебоское''«) (1498). Stara Magdeburška mestna hiša, 2012 Magdeburške pravice ali Magdeburški zakon je bil seznam mestnih privilegijev, ki ga je objavil sveti rimski cesar Oton I. (936–973), in je temeljil na Flandrijskem zakonu.

55 odnosi: Češka, Černigov, Čigirin, Črnovice, Baltske države, Bardejov, Belorusija, Bratislava, Braunschweig, Brest, Belorusija, Budim, Daugavpils, Gališko-volinska kneževina, Gomel, Grodno, Hansa, Judje, Kaunas, Kijev, Košice, Krakov, Kulmske pravice, Lübeck, Levoča, Litva, Lodž, Lvov, Magdeburg, Mestne pravice, Minsk, Moldavija, Nemci, Nižni Novgorod, Nizozemske dežele, Ogrska, Oton I. Veliki, Pirjatin, Poljska, Polock, Pomorjansko, Poznanj, Privilegij, Republika obeh narodov, Rimsko pravo, Schleswig-Holstein, Smolensk, Srednja Evropa, Sveto rimsko cesarstvo, Székesfehérvár, Trakai, ..., Trnava, Ukrajina, Velika litovska kneževina, Vilna, Vitebsk. Razširi indeks (5 več) »

Češka

Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.

Novo!!: Magdeburške pravice in Češka · Poglej več »

Černigov

Černigov (Черні́гів – Černigiv,, Черни́гов – Černigov,; Czernihów) je mesto in občina na severu Ukrajine, ki služi kot upravno središče Černigovske oblasti in Černigovskega rajona.

Novo!!: Magdeburške pravice in Černigov · Poglej več »

Čigirin

Čigirin (ukrajinsko Чигири́н, Čigirín, rusko Чигири́н, Čigirin, poljsko Czehryń, turško Çigirin ali Çehrin) je mesto v Čerkaški oblasti v osrednji Ukrajini.

Novo!!: Magdeburške pravice in Čigirin · Poglej več »

Črnovice

Kopija listine s prvo pisno omembo Črnovic iz leta 1408 Vlaški ali Majhni Moldaviji) Črnovice (glej tudi druga imena) je mesto na jugozahodu Ukrajine na obeh bregovih zgornjega toka reke Prut.

Novo!!: Magdeburške pravice in Črnovice · Poglej več »

Baltske države

Lega Baltskih držav v Evropi Baltske države je skupen naziv za tri evropske države, ki ležijo ob Baltskem morju: Litvo, Latvijo in Estonijo.

Novo!!: Magdeburške pravice in Baltske države · Poglej več »

Bardejov

Bardejov (madžarsko Bártfa, nemško Bartfeld) je mesto v vzhodnem delu Slovaške.

Novo!!: Magdeburške pravice in Bardejov · Poglej več »

Belorusija

Belorusija (belorusko in rusko Беларусь, Belarus’), uradno Republika Belorusija, je celinska država v Vzhodni Evropi z glavnim mestom Minsk.

Novo!!: Magdeburške pravice in Belorusija · Poglej več »

Bratislava

Bratislava (Pozsony,, po starem pravopisu Preßburg, do 1919 slovaško Prešporok/Prešporek oz. češko Prešpurk) je glavno mesto Slovaške in z okoli pol milijona prebivalci (370.000, z okolico pa ocenjeno na 720.000) hkrati tudi največje mesto te države, a je glede na velikost Slovaške razmeroma majhna prestolnica, ker ima to vlogo komaj okoli sto let.

Novo!!: Magdeburške pravice in Bratislava · Poglej več »

Braunschweig

Burg Dankwarderode. Stolnica v Braunschweigu s kipom leva. Braunschweig (nizka nemščina: Brunswiek; zastar. slov. tudi Brunsvik) je mesto z okoli 250.000 prebivalci v Spodnji Saški v Nemčiji, severno od hribovja Harz na najbolj oddaljeni plovni poti reke Oker, ki se povezuje s Severnim morjem preko rek Aller in Weser.

Novo!!: Magdeburške pravice in Braunschweig · Poglej več »

Brest, Belorusija

Brest je mesto na jugozahodu Belorusije in glavno mesto istoimenske oblasti v upravni delitvi države.

Novo!!: Magdeburške pravice in Brest, Belorusija · Poglej več »

Budim

Budim (madžarsko Buda, nemško Ofen, prekmursko Büdin, turško Budin) je zahodni del Budimpešte na desni obali Donave.

Novo!!: Magdeburške pravice in Budim · Poglej več »

Daugavpils

Daugavpils je mesto na jugovzhodu Latvije na bregovih reke Zahodne Dvine.

Novo!!: Magdeburške pravice in Daugavpils · Poglej več »

Gališko-volinska kneževina

Gališko-volinska kneževina (starobelorusko: Галицко-Волинскоє Королѣвство; ukrajinsko: Галицько-Волинське князівство; latinsko: Regnum Galiciæ et Lodomeriæ, Regnum Rusiae) je bila v obdobju 1199-1349 rusinska država v Galiciji in Voliniji.

Novo!!: Magdeburške pravice in Gališko-volinska kneževina · Poglej več »

Gomel

Gomel je mesto v jugovzhodni Belorusiji blizu meje z Rusijo in Ukrajino.

Novo!!: Magdeburške pravice in Gomel · Poglej več »

Grodno

Grodno (belorusko Гродна, Grodna, rusko Гродно, Grodno, poljsko Grodno, litovsko Gardinas, jidiš גראָדנע, Grodne) je mesto v zahodni Belorusiji ob reki Nemen, oddaljeno okoli 300 km od beloruske prestolnice Minsk.

Novo!!: Magdeburške pravice in Grodno · Poglej več »

Hansa

''Carta Marina'' iz dobe Hanse (1539) je prvi znan prikaz nordijskih držav na zemljevidu Hanzeatska zveza ali Hansa (srednja nizka nemščina: Hanse, Düdesche Hanse, Hansa; standardna nemščina Deutsche Hanse, nizozemsko Hanze, latinsko Hansa Teutonica) je bila trgovska in obrambna konfederacija trgovskih cehov in trgovskih mest v severozahodni in srednji Evropi.

Novo!!: Magdeburške pravice in Hansa · Poglej več »

Judje

Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.

Novo!!: Magdeburške pravice in Judje · Poglej več »

Kaunas

Kaunas (zastarelo slovansko Kovno) je drugo največje mesto v Litvi za Vilno in pomembno središče litovskega gospodarskega, akademskega in kulturnega življenja.

Novo!!: Magdeburške pravice in Kaunas · Poglej več »

Kijev

Kijev (Kyjiv) je glavno in največje mesto Ukrajine.

Novo!!: Magdeburške pravice in Kijev · Poglej več »

Košice

Košice so s približno 235.000 prebivalci drugo največje slovaško mesto.

Novo!!: Magdeburške pravice in Košice · Poglej več »

Krakov

Krakov je eno najstarejših, drugo največje in z več vidikov tudi drugo najpomembnejše mesto na Poljskem ter glavno mesto Malopoljskega vojvodstva.

Novo!!: Magdeburške pravice in Krakov · Poglej več »

Kulmske pravice

Kulmske ali Helminske pravice (nemško Kulmer Recht, latinsko Jus Culmense vetus, poljsko Prawo chełmińskie) so bile pravna osnova vladavine v več srednjeveških srednjeevropskih mestih.

Novo!!: Magdeburške pravice in Kulmske pravice · Poglej več »

Lübeck

Lübeck (dansko Lybæk; uradno poim. Hanzeatsko mesto Lübeck) je drugo največje mesto v severnonemški zvezni deželi Schleswig-Holstein, univerzitetno mesto in eno večjih nemških pristanišč.

Novo!!: Magdeburške pravice in Lübeck · Poglej več »

Levoča

Levoča (Lőcse; rusinsko Левоча) je mesto v severovzhodnem delu Slovaške, 26 kilometrov vzhodno od Poprada, približno 50 km zahodno od Prešova in 13 km severno od Spišske Nove Vesi.

Novo!!: Magdeburške pravice in Levoča · Poglej več »

Litva

Litva (litovsko Lietuva), uradno Republika Litva (litovsko Lietuvos Respublika), je država v severni Evropi in najjužnejša od treh baltskih držav.

Novo!!: Magdeburške pravice in Litva · Poglej več »

Lodž

thumb thumb Lódž (IPA) je mesto v osrčju Poljske.

Novo!!: Magdeburške pravice in Lodž · Poglej več »

Lvov

Lvov (Lwów,,,; Lemberg; L'vov) je mesto v zahodni Ukrajini in administrativno središče Lvovske oblasti.

Novo!!: Magdeburške pravice in Lvov · Poglej več »

Magdeburg

Magdeburg (nizko saško Meideborg) je glavno mesto in s skoraj 240.000 prebivalci drugo največje mesto dežele Saška - Anhalt v Nemčiji, malenkost za približno enako velikim Hallejem.

Novo!!: Magdeburške pravice in Magdeburg · Poglej več »

Mestne pravice

Listina z "mestnimi pravicami" Utrechta iz leta 1122 Viljem V. leta 1356 podelil mestne pravice Mestne pravice so bile v srednjeveški Evropi posebne pravice in privilegiji, ki so bili podeljeni kraju.

Novo!!: Magdeburške pravice in Mestne pravice · Poglej več »

Minsk

Minsk ((narkamaŭka) in Менск (taraškievica)) je glavno mesto Belorusije s približno dvema milijonoma prebivalcev, tudi upravno središče Minske voblašči.

Novo!!: Magdeburške pravice in Minsk · Poglej več »

Moldavija

Republika Moldavija ali Moldova je celinska država v vzhodni Evropi med Romunijo na zahodu in Ukrajino na vzhodu.

Novo!!: Magdeburške pravice in Moldavija · Poglej več »

Nemci

Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.

Novo!!: Magdeburške pravice in Nemci · Poglej več »

Nižni Novgorod

Nižni Novgorod (Nížnij Nóvgorod) pogovorno skrajšan na Nižni, je mesto v Rusiji in upravno središče Privolškega zveznega okrožja in regije (oblast) Nižni Novgorod.

Novo!!: Magdeburške pravice in Nižni Novgorod · Poglej več »

Nizozemske dežele

Nizozemske dežele (nizozemsko de Lage Landen, francosko les Pays Bas, angleško Low Countries) ali zgodovinsko tudi Nizozemske (nizozemsko de Nederlanden), je obalna nižinska regija v severozahodni Evropi, ki jo sestavlja spodnje porečje rek Ren, Meuse in Šelda, ki so se v srednjem veku razdelile na številne pol neodvisne kneževine, ki so se utrdile v današnji Belgiji, Luksemburgu in Nizozemski, pa tudi v današnji Francoski Flandriji.

Novo!!: Magdeburške pravice in Nizozemske dežele · Poglej več »

Ogrska

Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.

Novo!!: Magdeburške pravice in Ogrska · Poglej več »

Oton I. Veliki

Oton I. Veliki, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, * 23. november 912, Wallhausen danes na Saškem - Anhaltu, † 7. maj 973, Memleben, danes na Saškem - Anhaltu.

Novo!!: Magdeburške pravice in Oton I. Veliki · Poglej več »

Pirjatin

Pirjatin je mesto v Ukrajini, upravno središče Pirjatinskega rajona v Poltavski oblasti.

Novo!!: Magdeburške pravice in Pirjatin · Poglej več »

Poljska

Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.

Novo!!: Magdeburške pravice in Poljska · Poglej več »

Polock

Polock (belorusko По́лацк, Pólack, rusko По́лоцк, Pólock, litovsko Polockas, poljsko Połock) je zgodovinsko mesto v Belorusiji ob reki Dvini.

Novo!!: Magdeburške pravice in Polock · Poglej več »

Pomorjansko

Pomorjansko (poljsko Pomorze, nemško Pommern) je zgodovinska regija na južni obali Baltskega morja v srednji Evropi, razdeljena med Poljsko in Nemčijo.

Novo!!: Magdeburške pravice in Pomorjansko · Poglej več »

Poznanj

Grb Poznanja Panorama Panorama starega mestnega jedra Mestni stadion (Poznanj) Poznanj (poljsko Poznań, nemško Posen) je eno najstarejših in največjih mest na Poljskem ter glavno mesto Velikopoljskega vojvodstva.

Novo!!: Magdeburške pravice in Poznanj · Poglej več »

Privilegij

Privilegij je posebna pravica, ugodnost, ki omogoča določenemu družbenemu sloju, skupini ljudi ali posamezniku poseben, boljši položaj.

Novo!!: Magdeburške pravice in Privilegij · Poglej več »

Republika obeh narodov

Republika obeh narodov je bila zvezna država, ki je združevala Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino na območju današnje Belorusije, Litve, Poljske, večinoma Ukrajine ter deloma Latvije in zahodne Rusije.

Novo!!: Magdeburške pravice in Republika obeh narodov · Poglej več »

Rimsko pravo

Digestae.''Gothofredus'', 1583 Rimsko pravo v historičnem pomenu pomeni pravo rimske družbe, ki se je v tisočletnem trajanju rimske države spreminjalo kot živ organizem.

Novo!!: Magdeburške pravice in Rimsko pravo · Poglej več »

Schleswig-Holstein

Schleswig-Holstein je nemška zvezna dežela.

Novo!!: Magdeburške pravice in Schleswig-Holstein · Poglej več »

Smolensk

Smolensk (Смоленск) je mesto in upravno središče Smolenske oblasti v Rusiji, ki leži ob reki Dneper, 360 kilometrov zahodno-jugozahodno od Moskve.

Novo!!: Magdeburške pravice in Smolensk · Poglej več »

Srednja Evropa

Srednja Evropa je območje Evrope med zahodno in vzhodno Evropo, ki temelji na skupni zgodovinski, družbeni in kulturni identiteti.

Novo!!: Magdeburške pravice in Srednja Evropa · Poglej več »

Sveto rimsko cesarstvo

Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.

Novo!!: Magdeburške pravice in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »

Székesfehérvár

Székesfehérvár (tudi Fehérvár ('beli grad'),; nemško Stuhlweißenburg, arhaično slovensko Stolni Belgrad) je mesto z okrog 100.000 prebivalci v osrednji Madžarski, ki upravno spada v podregijo Székesfehérvári Županije Fejér.

Novo!!: Magdeburške pravice in Székesfehérvár · Poglej več »

Trakai

Trakai je zgodovinsko mesto in jezersko letovišče v Litvi.

Novo!!: Magdeburške pravice in Trakai · Poglej več »

Trnava

Mestni stolp na vogalu Trga sv. trojice Trnava (Tyrnau; Nagyszombat) je eno najstarejših slovaških mest.

Novo!!: Magdeburške pravice in Trnava · Poglej več »

Ukrajina

Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.

Novo!!: Magdeburške pravice in Ukrajina · Poglej več »

Velika litovska kneževina

Velika litovska kneževina (starobelorusko Велїкое кнꙗзство Лїтовское) je bila od 13. stoletja do leta 1795 država na območju današnje Litve, Belorusije ter deloma Ukrajine, Poljske (Podlaško vojvodstvo) in Rusije (Smolenska oblast).

Novo!!: Magdeburške pravice in Velika litovska kneževina · Poglej več »

Vilna

Vilna (litovsko Vilnius), glej tudi druga imena) je glavno mesto Litve in obenem njeno največje mesto s 580.000 prebivalci (2020). Širše funkcijsko mestno območje Vilne pa šteje preko 700.000 ljudi ali četrtino prebivalstva Litve. Vilna, ki leži na jugovzhodu Litve, je drugo največje mesto v baltskih državah (za Rigo). Je sedež litovske vlade in drugih vrhovnih organov oblasti Litve, Univerze ter okrožja Vilna. Znana je po arhitekturi v svojem Starem mestu, ki je bila leta 1994 vpisana n seznam Unescove svetovne dediščine. Pred drugo svetovno vojno je bila Vilna eno največjih judovskih središč v Evropi. Judovski vpliv je povzročil, da so mesto leta 1812 opisovali kot 'Litovski Jeruzalem', Napoleon pa ga je imenoval 'Severni Jeruzalem'. Leta 2009 je bila Vilna evropska prestolnica kulture, skupaj z avstrijskim mestom Linz.

Novo!!: Magdeburške pravice in Vilna · Poglej več »

Vitebsk

Geografska lega Vitebska v Belorusiji in Vitebski oblasti Vitebsk (Vicebsk,, Vitebsk) (55°11,4' severno, 30°10,8' vzhodno(WG)) je mesto v Belorusiji blizu meje z Rusijo in Latvijo z okoli 400.000 prebivalcev.

Novo!!: Magdeburške pravice in Vitebsk · Poglej več »

Preusmerja sem:

Magdeburški zakon.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »