Kazalo
31 odnosi: Angleščina, Angleži, Anglija, Balkan, Branik, Carigrad, Celje, Dunaj, Edinost (časnik), Francoščina, Gorica, Italijanščina, Ivan Dolinar, Kemija, Klasična gimnazija v Ljubljani, Novinarstvo, Pariz, Praga, Pravljica, Prevajalec, Romunija, Ruščina, Slovenci, Slovenski narod (časnik), Sokol (društvo), Trst, Urednik, 1864, 1913, 24. junij, 4. marec.
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Poglej Ljudevit Furlani in Angleščina
Angleži
Angleži so v glavnem prebivalci Anglije, včasih tudi Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Ljudevit Furlani in Angleži
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Ljudevit Furlani in Anglija
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Poglej Ljudevit Furlani in Balkan
Branik
Branik je naselje v Mestni občini Nova Gorica.
Poglej Ljudevit Furlani in Branik
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Poglej Ljudevit Furlani in Carigrad
Celje
Celje je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji, sedež mestne občine Celje in upravne enote ter središče Savinjske statistične regije.
Poglej Ljudevit Furlani in Celje
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Ljudevit Furlani in Dunaj
Edinost (časnik)
Edinost je bilo v obdobju med 1876 in 1928 politično glasilo tržaških Slovencev.
Poglej Ljudevit Furlani in Edinost (časnik)
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Ljudevit Furlani in Francoščina
Gorica
Gorica (vzhodnofurlansko Guriza; v Novi Gorici je pogovorno znana kot stara Gorica) je mesto z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo (Novo Gorico oziroma Solkanom na severovzhodu in Šempetrom pri Gorici na jugovzhodu), v deželi Furlanija - Julijska krajina in je četrto največje mesto te dežele.
Poglej Ljudevit Furlani in Gorica
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Poglej Ljudevit Furlani in Italijanščina
Ivan Dolinar
Ivan Dolinar, slovenski rezbar, novinar, urednik in politik, * 26. avgust 1840, Škofja Loka, † 6. junij 1886, Trst.
Poglej Ljudevit Furlani in Ivan Dolinar
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Ljudevit Furlani in Kemija
Klasična gimnazija v Ljubljani
Klasična gimnazija v Ljubljani je bila šola, ki je delovala v Ljubljani med letoma 1563 in 1965 in je ena pomembnejših šol, ki so delovale na prostoru današnje Slovenije.
Poglej Ljudevit Furlani in Klasična gimnazija v Ljubljani
Novinarstvo
Novínarstvo je dejavnost, ki spremlja dogajanje in o njem poroča širši javnosti.
Poglej Ljudevit Furlani in Novinarstvo
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Ljudevit Furlani in Pariz
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Poglej Ljudevit Furlani in Praga
Pravljica
Ilustrirana naslovnica prve knjige Grimmovih pravljic (druga izdaja iz leta 1819) Pravljica je ena izmed domišljijskih pripovednih zvrsti ljudskega slovstva, ki s svojimi zapleti in razpleti pogosto odseva življenje in mišljenje ljudi tako danes kot v davni preteklosti.
Poglej Ljudevit Furlani in Pravljica
Prevajalec
Prevajalec je jezikoslovec, katerega naloga je prevajati besedilo oz.
Poglej Ljudevit Furlani in Prevajalec
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Ljudevit Furlani in Romunija
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Poglej Ljudevit Furlani in Ruščina
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Ljudevit Furlani in Slovenci
Slovenski narod (časnik)
Naslovnica prve številke časopisa ''Slovenski narod'' Naslovnica prve številke časopisa ''Slovenski narod'', ko je postal dnevnik Naslovnica številke časopisa ''Slovenski narod'' iz leta 1880 Slovenski narod (1868–1943) je bil politični časopis, prvi slovenski dnevnik, vodilno slovensko liberalno glasilo pred prvo svetovno vojno.
Poglej Ljudevit Furlani in Slovenski narod (časnik)
Sokol (društvo)
Prva javna telovadba slovenskega društva Sokol leta 1908 Sokol je bilo prvo telovadno društvo na Slovenskem, ki je s polnim nazivom Gimnastično društvo Južni sokol nastalo po zgledu češkega Sokola.
Poglej Ljudevit Furlani in Sokol (društvo)
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Poglej Ljudevit Furlani in Trst
Urednik
Urednik je oseba, ki se poklicno ukvarja s pregledovanjem del drugih oseb, ki so mu bila predložena za vključitev v določeno publikacijo (časopis, revijo...) oz.
Poglej Ljudevit Furlani in Urednik
1864
1864 (MDCCCLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Ljudevit Furlani in 1864
1913
1913 (MCMXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Ljudevit Furlani in 1913
24. junij
24.
Poglej Ljudevit Furlani in 24. junij
4. marec
4.
Poglej Ljudevit Furlani in 4. marec