Kazalo
36 odnosi: Aškenazi, Antični Rim, Britanski mandat za Palestino, Cerkev Sant'Adriano na Rimskem forumu, Comitium, Curia Julia, Dioklecijan, Dionizij iz Halikarnasa, Domicijan, Gaj Avgust Oktavijan, Gaj Julij Cezar, Jemenski Judje, Konstantin I. Veliki, Lacij, Liktor, Magistrat, Municipij, Oporoka, Palatinski grič, Papež, Papež Honorij I., Patriciji (plemstvo), Plebejci, Pontifex maximus, Publij Kornelij Tacit, Rimska kolonija, Rimska kurija, Rimska republika, Rimsko cesarstvo, Romul, Sabinci, Sefardski Judje, Sodišče Evropske unije, Sula, Sveti sedež, Tul Hostilij.
Aškenazi
Številčna zastopanost Aškenazov leta 1881 v Evropi. Aškenazi (hebrejsko אַשְכְּנַזִים, v prevodu: »Nemci«) so judovska etnična skupina, katere predniki izvirajo z območja severne, zahodne in vzhodne Evrope iz časa zgodnjega srednjega veka.
Poglej Kurija (antični Rim) in Aškenazi
Antični Rim
Antíčni Rím (tudi stári Rím) je naziv za mesto Rim v obdobju od legendarnega nastanka leta 753 pr.
Poglej Kurija (antični Rim) in Antični Rim
Britanski mandat za Palestino
Britanski mandat za Palestino je bilo ozemlje, sestavljeno iz Palestine (danes Izrael) in Transjordanije (danes Jordanija).
Poglej Kurija (antični Rim) in Britanski mandat za Palestino
Cerkev Sant'Adriano na Rimskem forumu
S. Adriano, nekdanja Curia Iulia (desno) in slavolok Septimija Severa (levo), Etienne Dupérac, Rim 1575. Sant'Adriano na Rimskem forumu je bila cerkev, ki je bila zgrajena okoli leta 630 v nekdanji Curiji Juliji in bila posvečena kot Ecclesia beati Hadriani.
Poglej Kurija (antični Rim) in Cerkev Sant'Adriano na Rimskem forumu
Comitium
Comitium (italijansko Comizio) je bil prvotni javni prostor srečanj na prostem antičnega Rima in je imel pomemben verski in preroški pomen.
Poglej Kurija (antični Rim) in Comitium
Curia Julia
Curia Julia (lat. Curia Iulia, italijansko Curia Iulia) je tretja poimenovana kurija ali senatna hiša v antičnem mestu Rimu.
Poglej Kurija (antični Rim) in Curia Julia
Dioklecijan
Dioklecijan (latinsko), rimski cesar med letoma 284 in 305, * okoli 245, Dalmacija;, † 311, Split.
Poglej Kurija (antični Rim) in Dioklecijan
Dionizij iz Halikarnasa
Dionizij iz Halikarnasa starogrški zgodovinar in učitelj retorike, * okoli 60 pr.
Poglej Kurija (antični Rim) in Dionizij iz Halikarnasa
Domicijan
Domicijan (latinsko), 11.
Poglej Kurija (antični Rim) in Domicijan
Gaj Avgust Oktavijan
Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.
Poglej Kurija (antični Rim) in Gaj Avgust Oktavijan
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).
Poglej Kurija (antični Rim) in Gaj Julij Cezar
Jemenski Judje
Jemenski Judje Jemenski Judje so judovska skupnost, katero sestavljajo priseljeni Judje iz Jemna in njihovi potomci.
Poglej Kurija (antični Rim) in Jemenski Judje
Konstantin I. Veliki
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22.
Poglej Kurija (antični Rim) in Konstantin I. Veliki
Lacij
Lacij (v italijanskem izvirniku Lazio), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Kurija (antični Rim) in Lacij
Liktor
Liktor (latinsko: lictor, morda iz latinskega ligare – povezati), pripadnik posebne skupine rimskih državnih uslužbencev, katerih naloga je bila skrb in varovanje tistih magistratov Rimske republike in Cesarstva, ki so imeli izvršilno oblast (imperium).
Poglej Kurija (antični Rim) in Liktor
Magistrat
Magistrat (latinsko: magistrarus), vsak izvoljen funkcionar rimske države.
Poglej Kurija (antični Rim) in Magistrat
Municipij
Municipij (latinsko municipium, mn. municipia iz latinskega munus - darilo, dolžnost, služba in capio – vzamem) je bil v rimski državi naziv drugorazrednega mesta, ki je imelo nižji položaj kot kolonija (latinsko colonia).
Poglej Kurija (antični Rim) in Municipij
Oporoka
Alfreda Nobela, 25. avgust 1895 Oporoka, testament ali izjava poslednje volje je enostranski pravni akt, s katerim oseba razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti.
Poglej Kurija (antični Rim) in Oporoka
Palatinski grič
Palatinski grič (/ ˈpælətaɪn /; latinsko Collis Palatium ali Mons Palatinus; italijansko Palatino) je srednji med najstarejšimi rimskimi sedmimi griči in eden najstarejših delov mesta, imenovan tudi »prvo jedro rimskega imperija«.
Poglej Kurija (antični Rim) in Palatinski grič
Papež
Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).
Poglej Kurija (antični Rim) in Papež
Papež Honorij I.
Honorij I. je bil rimski papež Rimskokatoliške cerkve.
Poglej Kurija (antični Rim) in Papež Honorij I.
Patriciji (plemstvo)
emonskega patricija, razstavljen v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani Patriciji (lat. patricii, ednina patricius) so bili prvobitni člani elitnega družbenega sloja v antičnem Rimu.
Poglej Kurija (antični Rim) in Patriciji (plemstvo)
Plebejci
Plebejci so bili v starem Rimu najnižji sloj prebivalstva, ki ni imel vseh državljanskih pravic.
Poglej Kurija (antični Rim) in Plebejci
Pontifex maximus
Avgust kot ''pontifex maximus'' Pontifex maximus (slovensko vrhovni pontifik ali vrhovni svečenik) je bil v Starem Rimu visoki svečenik kolegija pontifikov (collegium pontificum) in hkrati najvišji svečenik v državi.
Poglej Kurija (antični Rim) in Pontifex maximus
Publij Kornelij Tacit
Públij (ali Gáj) Kornélij Tácit (latinsko Publius (ali Gaius) Cornelius Tacitus), rimski zgodovinar in politik, * okrog 56, Rim, † okrog 117/120.
Poglej Kurija (antični Rim) in Publij Kornelij Tacit
Rimska kolonija
Ostanki južnega emonskega obzidja na Mirju Rimska kolonija (latinsko colonia) je bila prvotno rimska vojaška postojanka na novoosvojenih ozemljih, ustanovljena za njihovo obrambo.
Poglej Kurija (antični Rim) in Rimska kolonija
Rimska kurija
Rimska kurija (lat. Curia Romana) je vodstvena cerkvenopravna in upravna organizacija Rimskokatoliške cerkve, ki deluje v papeževem imenu, z njegovo oblastjo in njegovim pooblastilomBorut Košir: Ustavno pravo Cerkve (Ljubljana, 1996), 183.
Poglej Kurija (antični Rim) in Rimska kurija
Rimska republika
Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr.
Poglej Kurija (antični Rim) in Rimska republika
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Kurija (antični Rim) in Rimsko cesarstvo
Romul
Romul je bil legendarni ustanovitelj in prvi kralj Rima.
Poglej Kurija (antični Rim) in Romul
Sabinci
Sabinci (latinsko, starogrško, Sabĩnoi, italijansko Sabini) so bili italsko ljudstvo, ki je živelo v osrednjih Apeninih in pred ustanovitvijo Rima v Laciju severno od Ania.
Poglej Kurija (antični Rim) in Sabinci
Sefardski Judje
Sefardski Judje ali Sefardi (iz hebrejščine ספרדים, «Judje iz Španije»), so Judje, ki so živeli v Španiji do leta 1492 ter vsi njihovi potomci, ki živijo na Iberskem polotoku ali drugih koncih sveta, vendar ostajajo povezani s špansko kulturo.
Poglej Kurija (antični Rim) in Sefardski Judje
Sodišče Evropske unije
Sodišče Evropske unije, prej Sodišče Evropskih skupnosti, je bilo ustanovljeno leta 1952 in je vrhovna sodniška oblast Skupnosti.
Poglej Kurija (antični Rim) in Sodišče Evropske unije
Sula
Lúcij Kornélij Súla Féliks (latinsko), rimski politik, diktator in vojskovodja, * 138 pr. n. št., † 78 pr. n. št. Sula je bil potomec patricijske Kornelijske rodbine.
Poglej Kurija (antični Rim) in Sula
Sveti sedež
Sveti sedež ali Sveta stòlica je sedež Rimske škofije in upravno središče papeževega delovanja.
Poglej Kurija (antični Rim) in Sveti sedež
Tul Hostilij
Tul Hostilij, rimski kralj.
Poglej Kurija (antični Rim) in Tul Hostilij
Prav tako znan kot Kurija, Antični Rim.