Odpri v Google MapsKazalo
122 odnosi: Alpe, Avstrija, Šalovci, Štefan Küzmič, Železna županija, Ženavlje, Bakrena doba, Barok, Bogojina, Brek, Bukovniško jezero, Bukovnica, Cankova, Cerkev Gospodovega vnebohoda, Bogojina, Cerkev Marijinega vnebovzetja, Grad, Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci, Cerkev sv. Helene, Pertoča, Cerkev sv. Kozme in Damijana, Kuzma, Cerkev sv. Martina, Kobilje, Cerkev sv. Martina, Martjanci, Cerkev sv. Trojice, Gornji Petrovci, Dinarski svet, Dobrovnik, Dolina, Dolina, Puconci, Domajinci, Ekosistem, Evangeličanska cerkev, Bodonci, Evangeličanska cerkev, Gornji Slaveči, Evangeličanska cerkev, Hodoš, Evangeličanska cerkev, Moravske Toplice, Evangeličanska cerkev, Puconci, Gerlinci, Goričko, Gotska umetnost, Gozd, Gozdna učna pot Fuks graba, Grad, Grad (grad), Grad, Grad, Gradiščanska, Hektar, Hrast, Hrastov kozliček, Hrošči, Jože Plečnik, Kamena doba, Kamnolom, Kapela sv. Vida, Strehovci, Kobilje, ... Razširi indeks (72 več) »
- Krajinski parki Slovenije
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Poglej Krajinski park Goričko in Alpe
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Krajinski park Goričko in Avstrija
Šalovci
Šalovci (madžarsko Sall, nemško Schabing) je naselje v Občini Šalovci.
Poglej Krajinski park Goričko in Šalovci
Štefan Küzmič
''Nouvi zákon'' (1771) Štefan Küzmič (tudi Števan Küzmič, madžarsko: Küzmics István), slovenski pastor, učitelj, pisatelj in prevajalec, * okrog 1723, Strukovci, † 22. december 1779, Šurd, Ogrska, kjer je tudi pokopan.
Poglej Krajinski park Goričko in Štefan Küzmič
Železna županija
Železna županija (Vas megye, Eisenburg) je županija na zahodu Madžarske.
Poglej Krajinski park Goričko in Železna županija
Ženavlje
Ženavlje (madžarsko Gyanafa, nemško Schönabla) so vas v Občini Gornji Petrovci.
Poglej Krajinski park Goričko in Ženavlje
Bakrena doba
Bakrena doba (χαλκός khalkós, "baker" and λίθος. líthos, "kamen"), angleščina: Chalcolithic) je obdobje v prazgodovini, ki ki je trajalo med letoma 4000 in 2300 pr.n. št. Znano je tudi kot eneolitik (iz latinščine aeneus "baker"), je arheološko obdobje, za katero je značilna redna človeška manipulacija z bakrom, vendar pred odkritjem bronastih zlitin.
Poglej Krajinski park Goričko in Bakrena doba
Barok
''Venera in Adonis'', Peter Paul Rubens (1635–40) Bernini (1651) Romarska cerkev v Wiesu na Bavarskem (1754) Barók je slog v arhitekturi, glasbi, plesu, slikarstvu, kiparstvu in drugih umetnostih, ki je v Evropi cvetel od začetka 17.
Poglej Krajinski park Goričko in Barok
Bogojina
Bogojina (madžarsko Bagonya, nekoč Zalabagonya) je večje naselje in krajevna skupnost v Občini Moravske Toplice, v Prekmurju.
Poglej Krajinski park Goričko in Bogojina
Brek
Brek (znanstveno ime Sorbus torminalis) je vrsta dreves iz družine rožnic (Rosaceae).
Poglej Krajinski park Goričko in Brek
Bukovniško jezero
Bukovniško jezero je akumulacijsko jezero, ki leži južno od naselja Bukovnica na jugovzhodu Goričkega.
Poglej Krajinski park Goričko in Bukovniško jezero
Bukovnica
Bukovnica (madžarsko Bakónak, prekmursko Bükovnica) je vas v bližini Bukovniškega jezera v Občini Moravske Toplice.
Poglej Krajinski park Goričko in Bukovnica
Cankova
Cankova (madžarsko Vashidegkút, nemško Kaltenbrunn) je osrednje naselje Občine Cankova.
Poglej Krajinski park Goričko in Cankova
Cerkev Gospodovega vnebohoda, Bogojina
Cerkev Gospodovega vnebohoda v Bogojini je rimskokatoliška cerkev, ki je župnijska cerkev Župnije Bogojina.
Poglej Krajinski park Goričko in Cerkev Gospodovega vnebohoda, Bogojina
Cerkev Marijinega vnebovzetja, Grad
Cerkev stoji v kraju Grad, v župniji Grad in istoimenski občini.
Poglej Krajinski park Goričko in Cerkev Marijinega vnebovzetja, Grad
Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci
Cerkev svetega Boštjana (prekmursko Sv. Sebaščana) se nahaja v kraju Pečarovci, župniji Pečarovci in v Občini Puconci.
Poglej Krajinski park Goričko in Cerkev sv. Boštjana, Pečarovci
Cerkev sv. Helene, Pertoča
Cerkev svete Helene v vasi Pertoča (madžarsko Perestói Szent Ilona templom) spada k Župniji Pertoča in v Občino Rogašovci.
Poglej Krajinski park Goričko in Cerkev sv. Helene, Pertoča
Cerkev sv. Kozme in Damijana, Kuzma
Cerkev Sv. Kozme in Damijana se nahaja v pomurski vasi Kuzma in istoimenski občini.
Poglej Krajinski park Goričko in Cerkev sv. Kozme in Damijana, Kuzma
Cerkev sv. Martina, Kobilje
Cerkev sv.
Poglej Krajinski park Goričko in Cerkev sv. Martina, Kobilje
Cerkev sv. Martina, Martjanci
Cerkev sv.
Poglej Krajinski park Goričko in Cerkev sv. Martina, Martjanci
Cerkev sv. Trojice, Gornji Petrovci
Cerkev sv.
Poglej Krajinski park Goričko in Cerkev sv. Trojice, Gornji Petrovci
Dinarski svet
Dinarski svet je ena od štirih geografskih makroregij Slovenije.
Poglej Krajinski park Goričko in Dinarski svet
Dobrovnik
Dobrovnik (madžarsko Dobronak) je naselje in sedež istoimenske občine, ki leži severozahodno od Lendave na ravnini ob Bukovniškem potoku.
Poglej Krajinski park Goričko in Dobrovnik
Dolina
Logarska dolina Dolina je nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini, pogosto z reko, ki teče skoznjo.
Poglej Krajinski park Goričko in Dolina
Dolina, Puconci
Dolina (madžarsko Völgyes) je naselje v Občini Puconci.
Poglej Krajinski park Goričko in Dolina, Puconci
Domajinci
Domajinci (madžarsko Dombalja, nemško Todtmannsdorf) so naselje v Občini Cankova.
Poglej Krajinski park Goričko in Domajinci
Ekosistem
Ekosistem je ekološki sistem v ekosferi, zemeljski plasti, ki jo tvorijo vsi organizmi in deli neživega okolja, s katerimi so povezani.
Poglej Krajinski park Goričko in Ekosistem
Evangeličanska cerkev, Bodonci
Evangeličanska cerkev je v evangeličanski cerkveni občini Bodonci in v Občini Puconci.
Poglej Krajinski park Goričko in Evangeličanska cerkev, Bodonci
Evangeličanska cerkev, Gornji Slaveči
Evangeličanska cerkev je v vasi Gornji Slaveči in v občini Kuzma.
Poglej Krajinski park Goričko in Evangeličanska cerkev, Gornji Slaveči
Evangeličanska cerkev, Hodoš
Evangeličanska cerkev je v naselju Hodoš (madžarsko Őrihodos) in v Občini Hodoš.
Poglej Krajinski park Goričko in Evangeličanska cerkev, Hodoš
Evangeličanska cerkev, Moravske Toplice
Evangeličanska cerkev je v kraju in cerkveni občini Moravske Toplice ter Občini Moravske Toplice.
Poglej Krajinski park Goričko in Evangeličanska cerkev, Moravske Toplice
Evangeličanska cerkev, Puconci
Evangeličanska cerkev v Puconcih je v cerkveni občini Puconci in v istoimenski občini.
Poglej Krajinski park Goričko in Evangeličanska cerkev, Puconci
Gerlinci
Gerlinci (madžarsko: Görhegy nemško Jörgelsdorf prekmursko Göronci) so naselje v Občini Cankova.
Poglej Krajinski park Goričko in Gerlinci
Goričko
Položaj Goričkega v Sloveniji Goríčko je gričevnata pokrajina v skrajni severovzhodni Sloveniji ob tromeji z Avstrijo in Madžarsko med Muro in Rabo.
Poglej Krajinski park Goričko in Goričko
Gotska umetnost
Gotska umetnost ali gotski slog je evropski umetnostni slog srednjeveške umetnosti, ki se je v severni Franciji razvil iz romanske umetnosti v 12.
Poglej Krajinski park Goričko in Gotska umetnost
Gozd
Listnati gozd Gozd v pomladanskem času Gozd (tudi hosta, les, narečno šuma, gmajna, loza) je tip kopenskega ekosistema, navzven prepoznaven po poraslosti z gozdnim drevjem.
Poglej Krajinski park Goričko in Gozd
Gozdna učna pot Fuks graba
Gozdna učna pot Fuks graba je turistična naravoslovna učna pot po dolonici v mešanem gozdu Korovske gore v Korovcih pri Cankovi v Krajinskem parku Goričko.
Poglej Krajinski park Goričko in Gozdna učna pot Fuks graba
Grad
pa tudi.
Poglej Krajinski park Goričko in Grad
Grad (grad)
Grad Grad (nekoč Gornjelendavski grad, madžarsko Felsőlendvai vár) stoji v istoimenskem naselju Grad na Goričkem.
Poglej Krajinski park Goričko in Grad (grad)
Grad, Grad
Grad, do leta 1952 Gornja Léndava, (madžarsko Felsőlendva, nemško Oberlindau, staro prekmursko ime je Gorenja Lendava) je razloženo naselje z gručastim jedrom v dolini Gračkega potoka v Občini Grad.
Poglej Krajinski park Goričko in Grad, Grad
Gradiščanska
Gradiščanska (Burgenland, Gradišće, gradiščansko: Gradišće, prekmursko: Gradišče, Várvidék, slovaško/Hradsko) je zvezna dežela Avstrije, ki se razprostira ob celotni meji z Madžarsko, meji še na Štajersko in Spodnjo Avstrijo, na skrajnih koncih pa se dotika Slovenije (Prekmurja oz.
Poglej Krajinski park Goričko in Gradiščanska
Hektar
atletske steze je skoraj natanko en hektar Hektár (oznaka ha) je enota za površino, enaka stotim (predpona hekto- pomeni stokrat večjo enoto) arom.
Poglej Krajinski park Goričko in Hektar
Hrast
Izraz hrast se uporablja kot del domačega imena katere koli med več sto vrstami dreves in grmovja rodu Quercus ter nekaterih sorodnih rodov, predvsem Cyclobalanopsis in Lithocarpus.
Poglej Krajinski park Goričko in Hrast
Hrastov kozliček
Hrastov kozliček ali strigoš (znanstveno ime Cerambyx cerdo) je v Sloveniji zavarovana vrsta hrošča iz družine kozličkov.
Poglej Krajinski park Goričko in Hrastov kozliček
Hrošči
Hrošči (znanstveno ime Coleoptera, grško koleos - pokrovka + pteron - krilo) so red v razredu žuželk (Insecta).
Poglej Krajinski park Goričko in Hrošči
Jože Plečnik
Jože Plečnik, slovenski arhitekt, * 23. januar 1872, Ljubljana, † 7. januar 1957, Ljubljana.
Poglej Krajinski park Goričko in Jože Plečnik
Kamena doba
Kamena doba (pred 6 milijoni let - 6000 pr. n. št.) je obdobje prazgodovine, v kateri so ljudje svoja orodja izdelovali predvsem iz kamna (najpogosteje kremena).
Poglej Krajinski park Goričko in Kamena doba
Kamnolom
Kamnolom v Carrari Kamnolom (Srednjeafriška republika) Kamnolom je površinski kop, namenjen pridobivanju in proizvodnji tehničnega in okrasnega kamna, ter nekovinskih mineralnih surovin, ki jih potrebuje gradbeništvo in industrija gradbenega materiala.
Poglej Krajinski park Goričko in Kamnolom
Kapela sv. Vida, Strehovci
Kapela svetega Vida je kapela, ki stoji blizu kraja Strehovci v župniji Bogojina in Občini Dobrovnik.
Poglej Krajinski park Goričko in Kapela sv. Vida, Strehovci
Kobilje
Kobilje (madžarsko Kebeleszentmárton) je naselje v Občini Kobilje, ki leži ob Kobiljanskem potoku na vzhodu Ravenskega.
Poglej Krajinski park Goričko in Kobilje
Korovci
Korovci (madžarsko Károlyfa, prekmursko Korouvci, nekoč Koroušci, nemški Karlsdorf) so naselje v Občini Cankova.
Poglej Krajinski park Goričko in Korovci
Krašči
Krašči (madžarsko Lendvakirályfa, nemško Königsdorf) so majhno, razloženo naselje na Goričkem, ki spada v občino Cankova in je del krajinskega parka Goričko.
Poglej Krajinski park Goričko in Krašči
Krajinski park
Krajinski park je območje kjer se prepletajo številni elementi naravne in kulturne dediščine, območje kultivirane narave ter značilna krajina z elementi naravne in kulturne dediščine. Krajinski park je namenjen predvsem ohranjanju krajine in sprostitvi človeka - to je območje s poudarjenim kakovostnim in dolgotrajnim prepletom človeka z naravo, ki ima veliko ekološko, biotsko ali krajinsko vrednost.
Poglej Krajinski park Goričko in Krajinski park
Krplivnik
Krplivnik (madžarsko Kapornak) je naselje v Občini Hodoš.
Poglej Krajinski park Goričko in Krplivnik
Kučnica
Kúčnica je levi pritok Mure zahodno od Petanjcev.
Poglej Krajinski park Goričko in Kučnica
Ledava
Lédava je reka v severovzhodni Sloveniji in sosednji Avstriji, levi pritok Mure.
Poglej Krajinski park Goričko in Ledava
Ledavsko jezero
Ledavsko jezero iz zraka v poletnih mesecih Ledavsko jezero, imenovano tudi Kraško jezero, je umetno akumulacijsko jezero, na reki Ledavi.
Poglej Krajinski park Goričko in Ledavsko jezero
Leseni vaški zvonik, Dolina
Leseni vaški zvonik v Dolini je bil postavljen v 19. stoletju.
Poglej Krajinski park Goričko in Leseni vaški zvonik, Dolina
Lojze Perko
Lojze Perko, slovenski slikar, * 21. april 1909, Stari trg pri Ložu, † 19. junij 1980, Ljubljana.
Poglej Krajinski park Goričko in Lojze Perko
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Krajinski park Goričko in Madžarska
Martjanci
Martjanci (madžarsko Mártonhely, prekmursko Merčonci ali Marčanci), po domače tudi Marčanci ali Merčanci, je naselje na severozahodnem koncu Prekmurja ob državni cesti Murska Sobota - Moravske Toplice v Občini Moravske Toplice.
Poglej Krajinski park Goričko in Martjanci
Melioracija
Melioracija je pojem, ki označuje fizično poseganje v naravno okolje z namenom uravnavanja in nadziranja mokrote tal.
Poglej Krajinski park Goričko in Melioracija
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej Krajinski park Goričko in Meter
Mineralna voda
Mineralna voda oziroma slatina je voda iz mineralnega izvira.
Poglej Krajinski park Goričko in Mineralna voda
Močvirje
Močvirje Močvirje je območje (biom), kjer ima podzemna voda stalen ali občasen stik s površinsko vodo, ali površinska voda zaradi geološke sestave tal ne more pronicati v tla.
Poglej Krajinski park Goričko in Močvirje
Mura
Izvir reke Mure v Narodnem parku Visoke Ture (Avstrija) Gornji tok reke Mure takoj pod izvirom (Avstrija) Múra (hrvaško in, prekmursko Müra ali Möra) je reka v Srednji Evropi, levi pritok Drave. Izvira v Radstattskih Turah, najzahodnejšem delu Vzhodnih Tur v visokogorski dolini Murwinkel v avstrijski zvezni deželi Salzburg, ki je del narodnega parka Visoke ture.
Poglej Krajinski park Goričko in Mura
Naravoslovna učna pot
Naravoslovna učna pot je pešpot, speljana po gozdni, travnati ali grmičevnati pokrajini in je namenjena naravoslovnemu izobraževanju, spoznavanju gozdnih rastlin, živali, gozdarstva, tradicionalnih obrti in naravnih pojavov in je lahko opredeljena kot geološka, gozdna, botanična, parkovna in podobno.
Poglej Krajinski park Goričko in Naravoslovna učna pot
Narcisa
Narcisa (znanstveno ime Narcissus) je rod čebulnic, ki domuje v Evropi, Severni Afriki in v Aziji in dosega višino med 20 in 45 cm.
Poglej Krajinski park Goričko in Narcisa
Navadni jelen
Navadni jelen ali tudi rdeči jelen (znanstveno ime Cervus elaphus) je ena največjih vrst jelenov, saj lahko doseže plečno višino 130 cm in težo do 300 kg.
Poglej Krajinski park Goričko in Navadni jelen
Navadni polh
Navadni polh (znanstveno ime Glis glis) je nočni glodalec in edini predstavnik rodu Glis, ki živi v kontinentalni Evropi, tudi v Sloveniji.
Poglej Krajinski park Goričko in Navadni polh
Nuskova
Nuskova (madžarsko Diósfalva, prekmursko nekoč Noskova, nemško Rotterberg, ali Rottenberg) je naselje v Občini Rogašovci.
Poglej Krajinski park Goričko in Nuskova
Občina Šalovci
Občina Šalovci (madžarsko: Sal) (nemško: Schabing) je občina na skrajnem severovzhodu Republike Slovenije na goričkem delu Prekmurja.
Poglej Krajinski park Goričko in Občina Šalovci
Občina Cankova
Občina Cankova je ena od občin v Republiki Sloveniji na goričkem in ravenskem delu Prekmurja.
Poglej Krajinski park Goričko in Občina Cankova
Občina Dobrovnik
Občina Dobrovnik (madžarsko Dobronak) je ena od občin Republiki Sloveniji.
Poglej Krajinski park Goričko in Občina Dobrovnik
Občina Gornji Petrovci
Občina Gornji Petrovci je ena od občin v Republiki Sloveniji na goričkem delu Prekmurja.
Poglej Krajinski park Goričko in Občina Gornji Petrovci
Občina Grad
Občina Grad je ena od občin v Republiki Sloveniji na goričkem delu Prekmurja.
Poglej Krajinski park Goričko in Občina Grad
Občina Hodoš
Občina Hodoš (madžarsko Hodos Község) je ena od občin v Republiki Sloveniji na goričkem delu Prekmurja ne daleč od Madžarske.
Poglej Krajinski park Goričko in Občina Hodoš
Občina Kobilje
Občina Kobilje je ena od občin v Republiki Sloveniji na ravenskem delu Prekmurja.
Poglej Krajinski park Goričko in Občina Kobilje
Občina Kuzma
Občina Kuzma (nemško: Bonisdorf) je ena od občin v Republiki Sloveniji na Goričkem delu Prekmurja.
Poglej Krajinski park Goričko in Občina Kuzma
Občina Moravske Toplice
Občina Moravske Toplice so ena od občin v Republiki Sloveniji, natančneje v Prekmurju, s središčem v Moravskih Toplicah.
Poglej Krajinski park Goričko in Občina Moravske Toplice
Občina Puconci
Občina Puconci je ena od občin v severovzhodni Republiki Sloveniji.
Poglej Krajinski park Goričko in Občina Puconci
Občina Rogašovci
Občina Rogašovci je ena od občin v Republiki Sloveniji.
Poglej Krajinski park Goričko in Občina Rogašovci
Padavine
pozno poletna nevihta na Danskem Padavíne so vse oblike kondenzirane vodne pare, ki se pojavljajo na Zemljinem površju ali v njenem ozračju v tekočem ali trdnem stanju.
Poglej Krajinski park Goričko in Padavine
Panonska nižina
Panonska nižina Panonska nižina ali Panonska kotlina je velika nižina v srednji Evropi.
Poglej Krajinski park Goričko in Panonska nižina
Pečarovci
Pečarovci (madžarsko Szentsebestyén, prekmursko nekoč Püčarovci, Imre Augustič piše kot Pečörovci, nemško Sankt Sebastian) so vas v Občini Puconci na začetku Goričkega.
Poglej Krajinski park Goričko in Pečarovci
Podlesek
Podlesek (znanstveno ime Muscardinus avellanarius) je mali glodavec iz družine polhov, ki je aktiven le ponoči.
Poglej Krajinski park Goričko in Podlesek
Pohorje
Cerkev sv. Areha Pohorje je predalpsko hribovje, ki leži v severovzhodni Sloveniji in je pretežno poraščeno z iglastim gozdom.
Poglej Krajinski park Goričko in Pohorje
Policija
Policíja (iz srednjeveške latinske policia 'državna uprava, oblast') je vladna organizacija, ki jo država pooblasti za zagotavljanje varnosti ob spoštovanju zakonov, premoženja, preprečuje, odkriva in preiskuje prekrške ter kazniva dejanja, vzdržuje javni red in mir, nadzoruje državno mejo, ureja in nadzira cestni promet ter izvaja druge zakonsko določene naloge znotraj državnih meja.
Poglej Krajinski park Goričko in Policija
Populacija (biologija)
Populacija je v biologiji skupina organizmov iste vrste, ki zasedajo nek prostor v nekem času.
Poglej Krajinski park Goričko in Populacija (biologija)
Raba
Raba pri Molnaszecsődu Raba (nemško Raab, madžarsko Rába) je 283 km dolga avstrijsko - madžarska reka, ob kateri živijo tudi Slovenci.
Poglej Krajinski park Goričko in Raba
Razvodnica
Večje evropske razvodnice Razvodnica je namišljena črta, ki je ločnica med dvema porečjema ali povodjema.
Poglej Krajinski park Goričko in Razvodnica
Rdeči bor
Rdeči bor (znanstveno ime Pinus sylvestris) je iglasto in zelo veliko drevo.
Poglej Krajinski park Goričko in Rdeči bor
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Poglej Krajinski park Goričko in Renesansa
Rogač
Rogač (tudi veliki rogač; znanstveno ime Lucanus cervus) je velik hrošč črno-rjave barve iz družine rogačev, ki živi v Južni, Srednji in Zahodni Evropi, opazili pa so ga tudi že v južnem delu Švedske, Angliji in vzhodno do Anatolije ter Sirije.
Poglej Krajinski park Goričko in Rogač
Rotunda, Selo
Cerkev sv.
Poglej Krajinski park Goričko in Rotunda, Selo
Selo, Moravske Toplice
Selo (madžarsko Nagytótlak, prekmursko nekoč Selanci) je naselje v Občini Moravske Toplice.
Poglej Krajinski park Goričko in Selo, Moravske Toplice
Seznam zavarovanih parkov v Sloveniji
Seznam zavarovanih parkov v Sloveniji zajema zavarovana območja v Sloveniji in sicer narodni park, regijske in krajinske parke.
Poglej Krajinski park Goričko in Seznam zavarovanih parkov v Sloveniji
Skrilavec
Skrilavec je metamorfna kamnina, ki vsebuje različne minerale.
Poglej Krajinski park Goričko in Skrilavec
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Krajinski park Goričko in Slovenija
Sotina
Sotina je naselje v Občini Rogašovci.
Poglej Krajinski park Goričko in Sotina
Sotinski breg
Sotinski breg (nemško Stadelberg, tudi Stadlberg) ali Kugla je 418 m visok hrib na Goričkem na meji med Slovenijo in Avstrijo.
Poglej Krajinski park Goričko in Sotinski breg
Sredozemlje
Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.
Poglej Krajinski park Goričko in Sredozemlje
Stane Kregar
Stane Kregar, slovenski slikar, rimokatoliški duhovnik, učitelj in prešernov nagrajenec, * 10. november 1905, Zapuže pri Dravljah, † 1. avgust 1973, Ljubljana.
Poglej Krajinski park Goričko in Stane Kregar
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Krajinski park Goričko in Starorimska civilizacija
Strukovci
Strukovci (madžarsko Sűrűház) so naselje v Občini Puconci.
Poglej Krajinski park Goričko in Strukovci
Terciar
Terciar je geološka doba v kenozoiku, ki se je začela približno pred 64 milijoni let s koncem krede in končala z začetkom kvartarja pred približno 1,6 milijonom let.
Poglej Krajinski park Goričko in Terciar
Teritorialna obramba Republike Slovenije
Teritorialna obramba Republike Slovenije (tudi Teritorialna obramba Slovenije; TO RS, TOS, TO) je bila predhodnica Slovenske vojske.
Poglej Krajinski park Goričko in Teritorialna obramba Republike Slovenije
Topolovci
Topolovci (madžarsko Jegenyés, prekmursko Topolouvci, nemško Topolschitz) so naselje v Občini Cankova.
Poglej Krajinski park Goričko in Topolovci
Travnik
Travnik Travnik je ekosistem, v katerem med rastlinskimi vrstami prevladujejo trave in zelišča.
Poglej Krajinski park Goričko in Travnik
Trdkova
Trdkova je razloženo naselje v Občini Kuzma.
Poglej Krajinski park Goričko in Trdkova
Vidra
Vidra (znanstveno ime Lutra lutra) je zver iz družine kun, ki živi tudi na področju Slovenije.
Poglej Krajinski park Goričko in Vidra
Vrba (drevo)
Vrba (znanstveno ime Salix) je rod dreves, ki pogosto rastejo ob gozdnih robovih, na obrežjih voda in močvirnih travnikih.
Poglej Krajinski park Goričko in Vrba (drevo)
Zala (županija)
Županija Zala ali Zalska županija (Zala megye) je madžarska županija na zahodu Madžarske.
Poglej Krajinski park Goričko in Zala (županija)
1208
1208 (MCCVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Krajinski park Goričko in 1208
18. avgust
18.
Poglej Krajinski park Goričko in 18. avgust
1924
1924 (MCMXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Krajinski park Goričko in 1924
1934
1934 (MCMXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Krajinski park Goričko in 1934
1991
1991 (MCMXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Krajinski park Goričko in 1991
1999
1999 (MCMXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Krajinski park Goričko in 1999
2003
2003 (MMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Krajinski park Goričko in 2003
31. maj
31.
Poglej Krajinski park Goričko in 31. maj
9. oktober
9.
Poglej Krajinski park Goričko in 9. oktober