Kazalo
60 odnosi: Afrika, Šimpanzi, Želodec, Živali, Žvižgači, Činčila, Čreda, Bacillus, Bakterije, Beduini, Bolezen, Celuloza, Debelo črevo, Domača ovca, Domače govedo, Donatien Alphonse François de Sade, Druga svetovna vojna, Duševna motnja, Dvokrilci, Enciklopedija Britannica, Encim, Grščina, Griža, Hrčki, Hrošči, Iztrebek, Kamele, Koala, Lagomorfi, Mikroorganizem, Morski prašiček, Nevretenčarji, Orjaški panda, Parafilija (psihiatrija), Pes, Pornografija, Prave muhe, Prežvekovalec, Prebava, Prebavna cev, Prehranjevanje, Protisti, Rastlinojedec, Seme, Sesalci, Shizofrenija, Slepo črevo, Slon, Sožitje, Tanko črevo, ... Razširi indeks (10 več) »
Afrika
Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.
Poglej Koprofagija in Afrika
Šimpanzi
Šimpanzi (znanstveno ime Pan) so rod opic iz družine človečnjakov.
Poglej Koprofagija in Šimpanzi
Želodec
stomach) leži med požiralnikom in tankim črevesom. Želódec (ali στόμαχος, stómahos) je votli mišični organ, del prebavnega trakta, ki deluje kot vitalni prebavni organ.
Poglej Koprofagija in Želodec
Živali
Živáli (znanstveno ime Animalia) so eno izmed petih kraljestev živih bitij.
Poglej Koprofagija in Živali
Žvižgači
Žvižgači (znanstveno ime Ochotonidae) so družina v redu Lagomorpha (zajci in žvižgači), kamor spadajo tudi Leporidae (zajci in kunci).
Poglej Koprofagija in Žvižgači
Činčila
Činčíla (znanstveno ime Chinchilla) je majhen glodavec, ki ga večinoma gojijo zaradi kožuha, vedno bolj priljubljen pa postaja tudi kot hišni ljubljenček.
Poglej Koprofagija in Činčila
Čreda
antilopskih koz Čréda je skupina divjih ali domačih živali, ki se vedejo usklajeno.
Poglej Koprofagija in Čreda
Bacillus
Bacillus je rod paličastih grampozitivnih bakterij, ki so povečini gibljive.
Poglej Koprofagija in Bacillus
Bakterije
Baktêrije ali cepljívke (znanstveno ime Bacteria) so velika skupina enoceličnih mikroskopskih živih organizmov, z razmeroma preprosto celično strukturo brez celičnega jedra in brez organelov, kot so mitohondriji ali kloroplasti.
Poglej Koprofagija in Bakterije
Beduini
Beduini (arasko بَدَوِي, badawī) so arabska nomadska etnična skupina. Razdeljeni so na plemena ali klane znane v arabščini kot ʿašāʾir (عَشَائِر), klani pa se še naprej delijo na družine, ki se imenujejo bayt. Beduini v glavnem živijo v Sirski puščavi in v puščavskih območjih severne Afrike, Arabskem polotoku, v Iraku in Levantu.
Poglej Koprofagija in Beduini
Bolezen
Bolézen je odstopanje od normalne zgradbe ali funkcije kateregakoli dela, organa ali sistema telesa, ki se kaže z značilnim nizom simptomov in znakov.
Poglej Koprofagija in Bolezen
Celuloza
Molekuli glukoze, povezani z vezjo β-1,4. Celuloza je naraven polimer, ki spada med polisaharide, ki so skupina ogljikovih hidratov.
Poglej Koprofagija in Celuloza
Debelo črevo
Prebavni trakt: 1.
Poglej Koprofagija in Debelo črevo
Domača ovca
Domača ovca (znanstveno ime Ovis aries), najpogostejša vrsta rodu ovc (Ovis), je volnat prežvekovalec s štirimi okončinami, ki se je verjetno razvil iz divjega muflona v osrednji in jugozahodni Aziji.
Poglej Koprofagija in Domača ovca
Domače govedo
Domače govedo (znanstveno ime Bos taurus), ki ga pogovorno imenujemo krave, so udomačeni sodoprsti kopitarji iz poddružine Bovinae družine Bovidae.
Poglej Koprofagija in Domače govedo
Donatien Alphonse François de Sade
''Portret de Sada'', avtor Charles-Amédée-Philippe van Loo, 1761 Donatien Alphonse François de Sade, znan bolj kot markiz de Sade oziroma marki de Sade, francoski plemič, revolucionar, filozof in politik, * 2. junij 1740, Pariz, Francija, † 2. december 1814, Charenton-Saint-Maurice, Val-de-Marne, Francija.
Poglej Koprofagija in Donatien Alphonse François de Sade
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Koprofagija in Druga svetovna vojna
Duševna motnja
Duševna motnja je sprememba duševnega funkcioniranja, ki je bolezenska ali izrazito odmaknjena od norme.
Poglej Koprofagija in Duševna motnja
Dvokrilci
Dvokrilci (znanstveno ime Diptera, grško - di- (predpona) - dva + pteron - krilo) so dobro znan in razširjen red žuželk z okoli 120.000 opisanimi vrstami, njihovo število pa ocenjujejo na okoli 240.000.
Poglej Koprofagija in Dvokrilci
Enciklopedija Britannica
Oglas iz leta 1913 za 11. izdajo enciklopedije Enciklopedija Britannica je najstarejša splošna enciklopedija v angleškem jeziku, katere prva izdaja je izšla med letoma 1768 in 1771.
Poglej Koprofagija in Enciklopedija Britannica
Encim
TIM. TIM je katalitično popoln encim, kar pomeni, da je njegova hitrost pretvorbe omejena ali skoraj omejena na difuzijsko hitrost substrata. Encim ali fermènt (grško ενζυμον - v kvasu, od tod tudi slovensko ime kvasína) je beljakovina ali beljakovinski kompleks, ki katalizira biokemične reakcije v živih ali neživih celicah, kar pomeni, da uravnava hitrost in smer teh reakcij, pri čemer se sam ne porablja in se trajno ne spremeni.
Poglej Koprofagija in Encim
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Koprofagija in Grščina
Griža
Gríža ali dizenterija je črevesna nalezljiva bolezen, za katero je značilna močna driska, ki jo pogosto spremlja kri v blatu.
Poglej Koprofagija in Griža
Hrčki
Hŕčki (znanstveno ime Cricetinae) so poddružina glodavcev, v katero uvrščamo 18 vrst, razporejenih v šest ali sedem rodov.
Poglej Koprofagija in Hrčki
Hrošči
Hrošči (znanstveno ime Coleoptera, grško koleos - pokrovka + pteron - krilo) so red v razredu žuželk (Insecta).
Poglej Koprofagija in Hrošči
Iztrebek
Pasji iztrebki Iztrebek (v množini tudi feces ali stolica) je snov, ki jo izloči črevo skozi anus ob koncu prebave.
Poglej Koprofagija in Iztrebek
Kamele
Kamele so sodoprsti kopitarji, ki jih uvrščamo v družino Camelidae, ta pa je edina danes živeča družina v podredu žuljevinarjev (Tylopoda).
Poglej Koprofagija in Kamele
Koala
Koala (znanstveno ime Phascolarctos cinereus) je rastlinojedi drevesni vrečar, ki izvira iz Avstralije in je edini danes živeči predstavnik družine Phascolarctidae. Koale bivajo v vzhodni in jugovzhodni Avstraliji v evkaliptovih gozdovih. So samotarske živali, ki so pretežno aktivne zvečer in ponoči.
Poglej Koprofagija in Koala
Lagomorfi
Lagomorfi oz.
Poglej Koprofagija in Lagomorfi
Mikroorganizem
Míkroorganízem, mikrób, klíca ali drobnoživka je organizem, ki je tako droben, da ni viden s prostim očesom, in ga lahko opazujemo le skozi mikroskop.
Poglej Koprofagija in Mikroorganizem
Morski prašiček
Samica kratkodlakega morskega prašička. Morski prašiček (znanstveno ime Cavia porcellus) kljub imenu ne spada med prašiče.
Poglej Koprofagija in Morski prašiček
Nevretenčarji
Predstavniki različnih skupin nevretenčarjev: ožigalkar (zgoraj levo), mehkužec (zgoraj desno), kolobarnik (spodaj levo) in členonožec (spodaj desno) Nevretenčarji je v zoologiji skupen izraz za živali, ki nimajo vretenčaste hrbtenice.
Poglej Koprofagija in Nevretenčarji
Orjaški panda
Orjáški ali véliki pánda (znanstveno ime Ailuropoda melanoleuca) je sesalec, ki ga navadno uvrščajo v družino medvedov, Ursidae.
Poglej Koprofagija in Orjaški panda
Parafilija (psihiatrija)
Parafilija ali (seksualna) perverzija, pa tudi spolna iztirjenost je oznaka za vztrajne in ponavljajoče se spolne interese, nagone, fantazije ali vedenja, ki vključujejo predmete, dejavnosti ali situacije atipične (neznačilne) narave.
Poglej Koprofagija in Parafilija (psihiatrija)
Pes
Pès (in pəs) (znanstveno ime Canis) je rod, ki vključuje današnje vrste volkov in šakalov, vključno s sivim volkom (Canis lupus), ki naj bi bil prednik udomačenega psa (Canis lupus familiaris).
Poglej Koprofagija in Pes
Pornografija
Studio za avdicije za pornoigralce v New York-u Pornografija (grško porne: vlačuga, prostitutka, grafi: pisava) je prikazovanje spolnosti z namenom spolnega vzburjenja.
Poglej Koprofagija in Pornografija
Prave muhe
Prave muhe (znanstveno ime Muscidae) so družina dvokrilcev, ki jo uvrščamo v podred pravih muh kratkorožk (Brachycera), sestavlja pa jo okoli 4000 danes živečih opisanih vrst, med katere uvrščamo domačo muho (Musca domestica) in druge znane vrste muh.
Poglej Koprofagija in Prave muhe
Prežvekovalec
Prežvekovalci ali ruminanti so rastlinojedi (herbivorni) sesalci podreda Ruminantia.
Poglej Koprofagija in Prežvekovalec
Prebava
Prebava pomeni mehanski in kemični proces pretvorbe zaužite hrane v manjše molekule, ki se v prebavilih lahko absorbirajo.
Poglej Koprofagija in Prebava
Prebavna cev
Prebavila pri človeku Prebavna cev ali gastrointestinalni trakt je pri mnogoceličarjih sistem organov, ki sprejemajo hrano, jo prebavljajo, da iz nje dobijo energijo in hranila, ter izločajo neuporabne ostanke.
Poglej Koprofagija in Prebavna cev
Prehranjevanje
Prehranjevanje je najpomembnejša dejavnost vsakega živega organizma, njegove glavne funkcije pa so požiranje, prebava in absorbiranje hrane.Prehranjevanje je nujno potrebno za preživetje vsakega živega organizma, saj z vnosom hrane pridobiva nujno potrebne snovi za energijo in telesno rast.Zelene rastline izdelajo s pomočjo fotosinteze in kemosinteze organske spojine, ki so nujno potrebne za življenje.To imenujemo avtotrofnost.Večina živali in bakterij pa se hrani gotovimi organskimi snovmi, ki jih sprejemajo od zunaj (rastlinska in živalska tkiva).To vrsto prehranjevanja imenujemo heterofija.Od načina prehranjevanja, pa je odvisen položaj organizma, v prehranjevalni verigi.Avtotrofni organizmi so producenti, heterotrofni pa porabniki.Heterotrofne organizme lahko, glede na vrsto prehranjevanja, ločimo še na vsejede, rastlinojede ali mesojede organizme.Veliko teh je zajedalcev, notranjih ali zunanjih, tako rastlin kot živali.Značilno za prehranjevanje živali je, da se nekatere prehranjujejo samo z določeno vrsto, druge pa z različnimi vrstami.Zaradi velike raznovrstnosti prehranjevanja, se v ekosistemu ustvarjajo zelo zapleteni prehranjevalni spleti.
Poglej Koprofagija in Prehranjevanje
Protisti
Protisti (znanstveno ime Protista) so heterogena skupina organizmov, v katero uvrščamo tiste evkarionte, ki niso živali, rastline ali glive.
Poglej Koprofagija in Protisti
Rastlinojedec
travo Rastlinojedci (s tujko herbivori) so v širšem pomenu besede organizmi, ki se prehranjujejo izključno z avtotrofnimi organizmi, kot so rastline, alge in fotosintetizirajoče bakterije.
Poglej Koprofagija in Rastlinojedec
Seme
Različno seme Seme je del rastline, ki nastane po oploditvi iz cveta in se uporablja za razširjanje po prostoru.
Poglej Koprofagija in Seme
Sesalci
Sesálci (znanstveno ime Mammalia) so najvišje razviti razred vretenčarjev in s tem tudi najbolj razvite živali.
Poglej Koprofagija in Sesalci
Shizofrenija
Shizofrenija je duševna motnja, za katero sta značilna razpad miselnih procesov in šibka čustvena odzivnost.
Poglej Koprofagija in Shizofrenija
Slepo črevo
5.
Poglej Koprofagija in Slepo črevo
Slon
Sloni so večja skupina sesalcev, ki tvorijo družina živali Elephantidae (sloni) v redu trobčarjev (Proboscidea).
Poglej Koprofagija in Slon
Sožitje
Sožitje ali simbioza (gr. symbiosis: skupno življenje) v biologiji je način življenja, ko dva organizma (različni rastlinski in živalski organizmi) večino časa preživita tesno skupaj.
Poglej Koprofagija in Sožitje
Tanko črevo
Tánko črevó (tudi ózko črevó; latinsko intestinum tenue) je del človeških prebavil.
Poglej Koprofagija in Tanko črevo
Termiti
Termíti (znanstveno ime Isoptera; grško iso - enak + pteron - krilo), imenovani tudi bele mravlje, so skupina evsocialnih žuželk, ki so jo biologi do nedavnega klasificirali kot samostojen red, kasneje pa se je izkazalo, da gre za specializirano skupino ščurkov.
Poglej Koprofagija in Termiti
Tkivo
Tkivo je skupek istovrstnih diferenciranih celic, ki so med seboj povezane preko intercelularnih povezav in preko ekstracelularnega matriksa.
Poglej Koprofagija in Tkivo
Udomačitev
Psi in ovce so bili med prvimi udomačenimi živalmi Udomačitev je proces, pri katerem populacija živalske ali rastlinske vrste postane navajena na človekovo oskrbo in nadzor, pri čemer postane pogosto nesposobna samostojno preživeti v naravnem okolju.
Poglej Koprofagija in Udomačitev
Veliki povodni konj
Veliki povodni konj ali nilski povodni konj, z znanstvenim imenom Hippopotamus amphibius (iz grškega ‘ιπποπόταμος - hippopotamos, hippos pomeni »konj« in potamos pomeni »reka«) je velik, rastlinojedi afriški sesalec, ena od le dveh še danes živečih in treh ali štirih recentno izumrlih vrst v družini povodnih konjev Hippopotamidae.
Poglej Koprofagija in Veliki povodni konj
Vitamin
Vitamín (vita življenje, amin vsebujoč dušik) je skupno ime za skupino biološko aktivnih organskih spojin, katerih prisotnost v krvi pripomore danemu živemu organizmu pri vzpostavljanju zdravstvenega ravnotežja.
Poglej Koprofagija in Vitamin
Vitamin B
Vitamin B6Vitamin B sestavlja več vitaminov, zato je bolj pravilno govoriti v množinski obliki - vitamini B ali kar B kompleks.
Poglej Koprofagija in Vitamin B
Vitamin K
Vitamin K je v maščobah topni vitamin, ki je pomemben za posttranslacijske modifikacije določenih proteinov, predvsem vpliva na koagulacijo krvi.
Poglej Koprofagija in Vitamin K
Vrsta (biologija)
Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.
Poglej Koprofagija in Vrsta (biologija)
Zadnjik
Lega zadnjika pri moškem. Zadnjik pri moškem Zadnjik pri ženski Zadnjik Zadnjik ali anus je končna odprtina prebavne cevi.
Poglej Koprofagija in Zadnjik
Zdravnik
Zdravník je strokovnjak, ki se poklicno ukvarja s prepoznavo bolezenskih stanj pri ljudeh in zdravljenjem ljudi in je za to posebej usposobljen.
Poglej Koprofagija in Zdravnik
Prav tako znan kot Koprofilija.