Kazalo
31 odnosi: Anastazij I. Dikor, Armenija, Şanlıurfa, Azija, Črno morje, Bizantinsko cesarstvo, Džamasp, Erzurum, Evfrat, Gruzija, Heftaliti, Iran, Jezus Kristus, Justin I., Justinijan I., Konstantinopel, Kozrav I., Krščanstvo, Magister officiorum, Mezopotamija (rimska provinca), Perzijščina, Prokopij iz Cezareje, Sasanidsko cesarstvo, Sirija (rimska provinca), Turčija, Zakavkazje, Zaratustrstvo, Zenon (bizantinski cesar), 13. september, 473, 531.
Anastazij I. Dikor
Anastazij I. Dikor (latinsko, grško Ἀναστάσιος) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 491 do 518, * okoli 431, † 9. julij 518.
Poglej Kavad I. in Anastazij I. Dikor
Armenija
Republika Armenija je celinska država v južnem Zakavkazju, ozemeljskem pasu med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom.
Poglej Kavad I. in Armenija
Şanlıurfa
Şanlıurfa, skrajšano Ourfa ali Urfa, mesto v jugovzhodni Turčiji in glavno mesto province Şanlıurfa, nekdanja Edesa.
Poglej Kavad I. in Şanlıurfa
Azija
Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.
Poglej Kavad I. in Azija
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Poglej Kavad I. in Črno morje
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Kavad I. in Bizantinsko cesarstvo
Džamasp
Džamasp ali Zamasp (srednjeperzijsko 𐭩𐭠𐭬𐭠𐭮𐭯, perzijsko جاماسپ Džāmāsp) je bil sasanidski kralj kraljev Irana, ki je vladal od leta 496 do 498/499.
Poglej Kavad I. in Džamasp
Erzurum
Erzurum je mesto v vzhodni Turčiji in upravno središče istoimenske province.
Poglej Kavad I. in Erzurum
Evfrat
Évfrat ((al-Furat)) je grško ime za bližnjevzhodno reko, ki je zahodnejša od dveh rek (vzhodna je Tigris), ki določata Mezopotamijo.
Poglej Kavad I. in Evfrat
Gruzija
Grúzija (საქართველო, prečrkovano Sakartvelo) je država v zahodnem Zakavkazju, ob vzhodni obali Črnega morja.
Poglej Kavad I. in Gruzija
Heftaliti
Heftaliti so bili srednjeazijska plemenska zveza, katere nastanek in sestava ostajata nejasna.
Poglej Kavad I. in Heftaliti
Iran
Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.
Poglej Kavad I. in Iran
Jezus Kristus
Jezus Kristus (v stari slovenski ljudski različici Jezuš Kristuš, iz in (v pomenu Maziljeni), tudi Jezus iz Nazareta ali Jezus Nazarečan, v krščanstvu osrednja osebnost, Božji sin, odrešenik in mesija, v islamu prerok, * ok. 4 pr. n. št., Betlehem, Judeja, † leta 30 ali 33.
Poglej Kavad I. in Jezus Kristus
Justin I.
Justin I. (latinsko, starogrško) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 518 do 527, * 2. februar 450, † 1. avgust 527). Bil je vojak, ki je kljub temu, da je bil nepismen, pri skoraj 70 letih postal bizantinski cesar. Bil je ustanovitelj Justinijanske dinastije, katero je nadaljeval njegov nečak Justinijan I., zaslužen za uvedbo zakonov, ki so zmanjšali vpliv starega rimskega plemstva.
Poglej Kavad I. in Justin I.
Justinijan I.
Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).
Poglej Kavad I. in Justinijan I.
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Kavad I. in Konstantinopel
Kozrav I.
Sasanidsko cesarstvo na svojem največjem teritorialnem obsegu Kozrav I. (prav tako se piše Khosrau, Khusro ali Chosroes; srednjeperzijsko 𐭧𐭥𐭮𐭫𐭥𐭣𐭩; novoperzijsko خسرو), tradicionalno znan po epitetu Anushirvan (انوشيروان 'Nesmrtna duša'), je bil Sasanidski kralj kraljev od 531 do 579.
Poglej Kavad I. in Kozrav I.
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Kavad I. in Krščanstvo
Magister officiorum
Notitii Dignitatum'': codicil njegovega položaja na stojalu ter ščiti z emblemi cesarski polkov in izbrano orožje in oklepi, ki nakazujejo, da so bili v njegovi pristojnosti tudi cesarski arzenali Magister officiorum (grško μάγιστρος τῶν ὀφφικίων, slovensko predstojnik (državnih) uradov) je bil v poznem Rimskem cesarstvu in prvih stoletjih Bizantinskega cesarstva eden od najvišjih državnih položajev.
Poglej Kavad I. in Magister officiorum
Mezopotamija (rimska provinca)
Mezopotamija, ime dveh rimskih provinc na ozemlju med Evfratom in Tigrisom.
Poglej Kavad I. in Mezopotamija (rimska provinca)
Perzijščina
Perzijščina (latinizirano Fārsi) je iranski jezik iz indoiranske skupine iz družine indoevropskih jezikov.
Poglej Kavad I. in Perzijščina
Prokopij iz Cezareje
Prokopij iz Cezareje, priznani vzhodnorimski učenjak in zgodovinar, * okoli 500, Cezareja, Palestina, † okoli 565.
Poglej Kavad I. in Prokopij iz Cezareje
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Poglej Kavad I. in Sasanidsko cesarstvo
Sirija (rimska provinca)
Sirija, zgodnja rimska provinca.
Poglej Kavad I. in Sirija (rimska provinca)
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Kavad I. in Turčija
Zakavkazje
Zakavkazje, znano tudi kot Južni Kavkaz je geografsko območje v bližini gora južnega Kavkaza na meji Vzhodno Evropo in Bližnjim vzhodom.
Poglej Kavad I. in Zakavkazje
Zaratustrstvo
Fravašij, eden od glavnih simbolov Zaratustrstva (Perzepolis, Iran) Zaratustrstvo ali zoroastrizem (tudi zoroastrianizem) je religija, ki temelji na nauku preroka Zaratustre (imenovan tudi Zoroaster).
Poglej Kavad I. in Zaratustrstvo
Zenon (bizantinski cesar)
Zenon Izavrijec (latinsko, grško) s pravim imenom Taras Kodisa (Taras, sin Kodisa) Rusombladadiot R.M. Harrison.
Poglej Kavad I. in Zenon (bizantinski cesar)
13. september
13.
Poglej Kavad I. in 13. september
473
473 (CDLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Kavad I. in 473
531
531 (DXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Kavad I. in 531
Prav tako znan kot Kavad I.