Kazalo
49 odnosi: Akademski nazivi, Avstrija, Avstro-Ogrska, Štanjel, Štrekljeva nagrada, Beograd, Devin, Disertacija, Dunaj, Enciklopedija Slovenije, Etnologija, Fonologija, Fran Levec, Franc Miklošič, Gorica, Gorjansko, Gradec, Italija, Jezikoslovec, Južnoslovanski jeziki, Klasična filologija, Komen, Kras, Ljubljanski zvon, Ljudsko pesništvo, Narečje, Novinarstvo, Sankt Peterburg, Sesljan, Seznam slovenskih etnologov, Seznam slovenskih filologov, Seznam slovenskih jezikoslovcev, Slavistika, Slovenci, Slovenija, Slovenska matica, Slovenske ljudske pesmi, Srbohrvaščina, Srbska akademija znanosti in umetnosti, Stanko Vraz, Stara cerkvena slovanščina, Univerza v Gradcu, Verz, Vzhodnoslovanski jeziki, Zahodnoslovanski jeziki, 1859, 1912, 24. februar, 7. julij.
Akademski nazivi
Akademski nazivi so nazivi, ki jih predavateljem glede na strokovno in pedagoško delo podeljuje univerza.
Poglej Karel Štrekelj in Akademski nazivi
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Karel Štrekelj in Avstrija
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Karel Štrekelj in Avstro-Ogrska
Štanjel
Štanjel je slikovito kraško naselje v občini Komen.
Poglej Karel Štrekelj in Štanjel
Štrekljeva nagrada
Štrekljeva nagrada, poimenovana po Karlu Štreklju, se podeljuje vsako leto za življenjsko delo ali izjemne dosežke na področju zbiranja in ohranjanja slovenskega ljudskega izročila v obliki pesmi ali besedil.
Poglej Karel Štrekelj in Štrekljeva nagrada
Beograd
Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).
Poglej Karel Štrekelj in Beograd
Devin
Devin je lahko.
Poglej Karel Štrekelj in Devin
Disertacija
Disertácija (latinsko disserere, razpravljati) je znanstvena razprava, navadno izvirno znanstveno delo ali pregled znanstvene literature o izbrani temi, s katero se avtor poteguje za akademski naziv doktorja.
Poglej Karel Štrekelj in Disertacija
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Karel Štrekelj in Dunaj
Enciklopedija Slovenije
Vseh 16 zvezkov ''Enciklopedije Slovenije'' Enciklopedija Slovenije (kratica ES) je slovenska enciklopedija o rečeh, povezanih s Slovenijo, ki jo je v letih 1987–2002 v 16 zvezkih izdala založba Mladinska knjiga na podlagi posebnega dogovora oz.
Poglej Karel Štrekelj in Enciklopedija Slovenije
Etnologija
Etnologija (iz grščine ethnos - ljudstvo) je veda, ki se ukvarja z raziskovanjem vsakdanjega načina življenja in kulturo etničnih skupin.
Poglej Karel Štrekelj in Etnologija
Fonologija
Fonologíja je jezikoslovna veda o glasovih, njihovi vlogi (v jeziku oz. njegovi slovnici), razvrstitvi (distribuciji), omejitvah ipd.
Poglej Karel Štrekelj in Fonologija
Fran Levec
Fran Levec, slovenski literarni zgodovinar, esejist, urednik in slovaropisec, * 4. julij 1846, Ježica, † 2. december 1916, Ljubljana.
Poglej Karel Štrekelj in Fran Levec
Franc Miklošič
Franc vitez pl. Miklošič, slovenski filolog, jezikoslovec in slavist, * 20. november 1813, Radomerščak pri Ljutomeru, Štajerska, Avstrijsko cesarstvo (današnja Slovenija), † 7. marec 1891, Dunaj, Avstro-Ogrska (danes Avstrija).
Poglej Karel Štrekelj in Franc Miklošič
Gorica
Gorica (vzhodnofurlansko Guriza; v Novi Gorici je pogovorno znana kot stara Gorica) je mesto z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo (Novo Gorico oziroma Solkanom na severovzhodu in Šempetrom pri Gorici na jugovzhodu), v deželi Furlanija - Julijska krajina in je četrto največje mesto te dežele.
Poglej Karel Štrekelj in Gorica
Gorjansko
Gorjansko je gručasto naselje v Občini Komen.
Poglej Karel Štrekelj in Gorjansko
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Poglej Karel Štrekelj in Gradec
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Karel Štrekelj in Italija
Jezikoslovec
Jezikoslôvec ali lingvíst je znanstvenik, ki deluje na področju jezikoslovja (lingvistike).
Poglej Karel Štrekelj in Jezikoslovec
Južnoslovanski jeziki
bolgarščina Južnoslovanski jeziki skupaj z vzhodnoslovanskimi in zahodnoslovanskimi jeziki sestavljajo skupino slovanskih jezikov.
Poglej Karel Štrekelj in Južnoslovanski jeziki
Klasična filologija
Klásična filologíja je smer filologije, ki se ukvarja s staro grščino in latinščino.
Poglej Karel Štrekelj in Klasična filologija
Komen
Komen, središče istoimenske občine, je urbanizirano naselje ob križišču cest proti Novi Gorici, Vipavi in Sežani.
Poglej Karel Štrekelj in Komen
Kras
Krás (nemško in) je geološko gledano del zemeljske skorje, katerega značilnosti pogojuje kemično delovanje vode na relativno dobro topne karbonatne kamnine.
Poglej Karel Štrekelj in Kras
Ljubljanski zvon
Gregorčičevo pesmijo ''Zvonu'' Ljubljanski zvon je bil od 1881 do 1941 osrednji slovenski literarni mesečnik.
Poglej Karel Štrekelj in Ljubljanski zvon
Ljudsko pesništvo
Ljudsko pesništvo kaže življenje v neposredni resničnosti in elementarno močni preprostosti.
Poglej Karel Štrekelj in Ljudsko pesništvo
Narečje
Narečje ali s tujko dialekt (iz gr. dialektos) je jezikovna zvrst, ki jo uporablja poljubno število govorcev na določenem ozemlju.
Poglej Karel Štrekelj in Narečje
Novinarstvo
Novínarstvo je dejavnost, ki spremlja dogajanje in o njem poroča širši javnosti.
Poglej Karel Štrekelj in Novinarstvo
Sankt Peterburg
Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.
Poglej Karel Štrekelj in Sankt Peterburg
Sesljan
Sesljan je naselje v občini Devin Nabrežina na Tržaškem, v Italiji.
Poglej Karel Štrekelj in Sesljan
Seznam slovenskih etnologov
Seznam slovenskih etnologov. (Glej šeː seznam slovenskih antropologov, seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev, seznam slovenskih muzikologov, seznam slovenskih zgodovinarjev, seznam slovenskih umetnostnih zgodovinarjev in seznam slovenskih sociologov).
Poglej Karel Štrekelj in Seznam slovenskih etnologov
Seznam slovenskih filologov
Seznam slovenskih filologov.
Poglej Karel Štrekelj in Seznam slovenskih filologov
Seznam slovenskih jezikoslovcev
Seznam slovenskih jezikoslovcev.
Poglej Karel Štrekelj in Seznam slovenskih jezikoslovcev
Slavistika
Slavistika je znanstvena veda o slovanskih jezikih in književnostih, v širšem smislu tudi o slovanski kulturi.
Poglej Karel Štrekelj in Slavistika
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Karel Štrekelj in Slovenci
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Karel Štrekelj in Slovenija
Slovenska matica
Kongresnem trgu 8 v Ljubljani Slovenska matica je znanstvena in kulturna ustanova, ki prireja znanstvena srečanja in posvetovanja o najrazličnejših problemih slovenske kulture in družbe ter njene prihodnosti, in druga najstarejša slovenska založba, ki skrbi za izdajanje dobrih izvirnih del ter prevodov iz humanistike, naravoslovja in tehnike.
Poglej Karel Štrekelj in Slovenska matica
Slovenske ljudske pesmi
Slovenske ljudske pesmi so se razvijale iz preprostih ljudskih napevov, ki so se s časom nadgrajevali, spreminjali in nato oblikovali v mnogotere različice napeve.
Poglej Karel Štrekelj in Slovenske ljudske pesmi
Srbohrvaščina
Etičnopolitične različice srbohrvaščine oziroma sestava srbohrvaščine (2006) Srbohrvaščina (srpskohrvatski ali hrvatskosrpski) je bil uradni jezik v nekdanji SFRJ poleg slovenščine in makedonščine.
Poglej Karel Štrekelj in Srbohrvaščina
Srbska akademija znanosti in umetnosti
Zgradba Srbske akademije znanosti in umetnosti v Beogradu Srbska akademija znanosti in umetnosti (srbsko Српска академија наука и уметности / Srpska akademija nauka i umetnosti - САНУ / SANU) je najvišja narodna znanstvena in umetnostna ustanova Srbije, ki združuje vrhunske srbske znanstvenike in umetnike, člane akademije.
Poglej Karel Štrekelj in Srbska akademija znanosti in umetnosti
Stanko Vraz
Stanko Vraz (pravo ime Jakob Fras/Frass), slovensko-hrvaški pesnik in eden od pomembnih pripadnikov ilirskega gibanja, * 30. junij 1810, Cerovec, Štajerska, Avstrijsko cesarstvo (današnja Slovenija); † 20. maj 1851, Zagreb (današnja Hrvaška), slovenski psevdonim: Jakob Cerovčan, Slovenec iz Slovenie, ilirski psevdonim: Stanko Vraz, Ilir iz Velike Ilirie.
Poglej Karel Štrekelj in Stanko Vraz
Stara cerkvena slovanščina
Stára cerkvéna slovánščina (tudi stárocerkvénoslovánščina) je bila prvi slovanski knjižni jezik, ki sta ga v 9. stoletju oblikovala solunska misijonarja Ciril in Metod.
Poglej Karel Štrekelj in Stara cerkvena slovanščina
Univerza v Gradcu
Univerza Karla in Franca v Gradcu je druga največja in druga najstarejša univerza v Avstriji za Univerzo na Dunaju in največja na Štajerskem.
Poglej Karel Štrekelj in Univerza v Gradcu
Verz
Vêrz, stíh ali pésniška vrstíca je ritmično urejena, navadno skladenjsko in pomensko zaključena enota pesniškega besedila.
Poglej Karel Štrekelj in Verz
Vzhodnoslovanski jeziki
Vzhodnoslovanski jeziki so skupina jezikov, ki so del slovanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Karel Štrekelj in Vzhodnoslovanski jeziki
Zahodnoslovanski jeziki
Zahodnoslovanski jeziki so ena izmed treh podskupin slovanskih jezikov.
Poglej Karel Štrekelj in Zahodnoslovanski jeziki
1859
1859 (MDCCCLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Karel Štrekelj in 1859
1912
1912 (MCMXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Karel Štrekelj in 1912
24. februar
24.
Poglej Karel Štrekelj in 24. februar
7. julij
7.
Poglej Karel Štrekelj in 7. julij