Kazalo
34 odnosi: Andrej Perlah, Domači konj, Dunaj, Ekslibris, Fizika, Glasba, Grb, Ingolstadt, Kanonik, Kantor, Kaplan, Ljubljana, Matematika, Nadškofija Ljubljana, Novo mesto, Peter Bonomo, Pičen, Prošt, Renesansa, Rimskokatoliška cerkev, Skladatelj, Slovenci, Sveto rimsko cesarstvo, Zbor, Zbor dunajskih dečkov, Zborovodja, 1456, 1473, 1475, 1498, 1522, 21. marec, 25. julij, 26. april.
Andrej Perlah
Andrej Perlah (ali Andreas Perlacher), matematik, astronom, zdravnik in astrolog, * 17. november 1490, Svečina nad Mariborom, † 11. junij ali 19. junij 1551, Dunaj.
Poglej Jurij Slatkonja in Andrej Perlah
Domači konj
Konj (znanstveno ime Equus caballus) je velik lihoprsti kopitar in ena izmed sedmih sodobnih vrst rodu Equus, v katerega med drugim sodijo še osli, polosli in zebre.
Poglej Jurij Slatkonja in Domači konj
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Jurij Slatkonja in Dunaj
Ekslibris
Eks libris na prvi strani knjige Ekslibris (iz latinsko ex – iz in libris – knjig, dobesedno iz knjig (ali knjižnice)) je grafična oznaka, s katero lahko lastnik označi svoje knjige.
Poglej Jurij Slatkonja in Ekslibris
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Jurij Slatkonja in Fizika
Glasba
Glásba ali múzika (grško μουσική τέχνη (mousike techne) - umetnost muz) je pojem, ki ga lahko razlagamo na več načinov.
Poglej Jurij Slatkonja in Glasba
Grb
Grb Republike Slovenije Janez Vajkard Valvasor, Grbi kranjskih mest Grb je v evropski tradiciji osebno, nespremenljivo in trajno znamenje.
Poglej Jurij Slatkonja in Grb
Ingolstadt
Ingolstadt je mesto na Bavarskem, ki je del Nemčije; nahaja se ob reki Donavi v središču Bavarske.
Poglej Jurij Slatkonja in Ingolstadt
Kanonik
Kanonik je krščanski duhovnik, ki ga škof imenuje za svojega svetovalca.
Poglej Jurij Slatkonja in Kanonik
Kantor
Kantor (lat. cantare - peti) je predpevec (kantor), oziroma zborovodja pri bogoslužju.
Poglej Jurij Slatkonja in Kantor
Kaplan
Kaplan je običajno duhovnik (kot indijski purohit, pastor, rabin ali imam) ali laični predstavnik verske tradicije, ki skrbi za skupino ljudi, ki ni vezana na ozemlje posamezne župnije npr.
Poglej Jurij Slatkonja in Kaplan
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Jurij Slatkonja in Ljubljana
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Jurij Slatkonja in Matematika
Nadškofija Ljubljana
Nadškofija Ljubljana je ena izmed šestih slovenskih škofij oziroma ena izmed dveh slovenskih nadškofij.
Poglej Jurij Slatkonja in Nadškofija Ljubljana
Novo mesto
Novo mesto je sedmo mesto po velikosti v Sloveniji s 24.000 prebivalci (2022), središče zgodovinske pokrajine Dolenjske.
Poglej Jurij Slatkonja in Novo mesto
Peter Bonomo
Peter Bonomo (italijansko Pietro Bonomo), avstrijski humanist, politik, pesnik, diplomat, tržaški in dunajski škof, * 1458, Trst, † 4. julij 1546, Trst.
Poglej Jurij Slatkonja in Peter Bonomo
Pičen
Pičen je zgodovinsko srednjeveško mestece, danes pa naselje v centralni Istri, sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Istrsko županijo.
Poglej Jurij Slatkonja in Pičen
Prošt
Prošt (lat. praepositus; predstojnik), je predstojnik kapitlja, tudi naslov za predstojnika pomembne župnije.
Poglej Jurij Slatkonja in Prošt
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Poglej Jurij Slatkonja in Renesansa
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Jurij Slatkonja in Rimskokatoliška cerkev
Skladatelj
Skladátelj je ustvarjalec na področju glasbe: komponira glasbena dela, skladbe.
Poglej Jurij Slatkonja in Skladatelj
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Jurij Slatkonja in Slovenci
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Jurij Slatkonja in Sveto rimsko cesarstvo
Zbor
Zbor je večja skupina ljudi, zbrana na kakem mestu, navadno z določenim namenom.
Poglej Jurij Slatkonja in Zbor
Zbor dunajskih dečkov
Zbor dunajskih pojočih dečkov Zbor dunajskih dečkov (nemško Wiener Sängerknaben) je leta 1498 osnoval prvi dunajski škof, Jurij Slatkonja (1456 - 1522).
Poglej Jurij Slatkonja in Zbor dunajskih dečkov
Zborovodja
Zborovodja je dirigent pevskega zbora.
Poglej Jurij Slatkonja in Zborovodja
1456
1456 (MCDLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Jurij Slatkonja in 1456
1473
1473 (MCDLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Jurij Slatkonja in 1473
1475
1475 (MCDLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Jurij Slatkonja in 1475
1498
1498 (MCDXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Jurij Slatkonja in 1498
1522
1522 (MDXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Jurij Slatkonja in 1522
21. marec
21.
Poglej Jurij Slatkonja in 21. marec
25. julij
25.
Poglej Jurij Slatkonja in 25. julij
26. april
26.
Poglej Jurij Slatkonja in 26. april
Prav tako znan kot Jurij Sladkonja.