Kazalo
73 odnosi: Antisemitizem, Anton Korošec, Anton Mahnič, Štajerska, Židovski stolp, Beljak, Beltinci, Benetke, Breže, Budimpešta, Celje, Celovec, Centralno pokopališče Žale, Dolga vas, Lendava, Dravograd, Druga svetovna vojna, Dubrovnik, Fašizem, Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški, Gorica, Gornja Radgona, Gradec, Hebrejščina, Israel Isserlein, Istra, Italija, Izola, Janez Evangelist Krek, Ješiva, Jeruzalem, Jožef Klekl (starejši), Jud ali Žid, Katja Boh, Koncentracijsko taborišče Auschwitz, Koper, Koroška (pokrajina), Lambert Ehrlich, Latinica, Lendava, Leon Rupnik, Lev Menaše, Ljubljana, Luc Menaše, Madžarska, Maribor, Nacionalsocializem, Nova Gorica, Novo mesto, Piran, Polona Vetrih, ... Razširi indeks (23 več) »
Antisemitizem
Karikatura Rothschilda z rokami na Zemlji (Charles Léandre, 1898) Ántisemitízem je sovražna nastrojenost proti Judom kot verski, etnični ali rasni skupini, ki lahko zavzema vse od posameznikove nastrojenosti, do organiziranega sovraštva.
Poglej Judje v Sloveniji in Antisemitizem
Anton Korošec
Anton Korošec, slovenski politik in teolog, * 12. maj 1872, Biserjane pri Vidmu ob Ščavnici (zdaj Sveti Jurij ob Ščavnici, Slovenija (tedaj Avstro-Ogrska), † 14. december 1940, Beograd, Srbija (tedaj Kraljevina Jugoslavija).
Poglej Judje v Sloveniji in Anton Korošec
Anton Mahnič
Anton Mahnič, slovenski, škof, teolog, pesnik, pisatelj, kritik slovenskega kulturnega in duhovnega življenja in urednik, * 14. september 1850, Kobdilj, † 14. december 1920, Zagreb.
Poglej Judje v Sloveniji in Anton Mahnič
Štajerska
Spodnja Štajerska Štájerska (tudi Spódnja Štájerska, Slovenska Štájerska) je del zgodovinske pokrajine Štajerske v severovzhodni Sloveniji, ki meri 6050 km2, ostali dve štajerski pokrajini, znani kot Srednja in Zgornja Štajerska, ki sestavljata sedanjo avstrijsko zvezno deželo Štajersko, pa sta v Republiki Avstriji.
Poglej Judje v Sloveniji in Štajerska
Židovski stolp
Židovski stolp je utrjen stolp, ki stoji v Mariboru na Židovski ulici nad Lentom.
Poglej Judje v Sloveniji in Židovski stolp
Beljak
Beljak je sedmo ali osmo največje avstrijsko mesto in drugo največje mesto avstrijske zvezne dežele Koroške, približno 2/3 velikosti Celovca, s katerim sta edini statutarni mesti v deželi (mesti s statusom okraja, zato je Bejak tudi sedež okraja Beljak-dežela/podeželje).
Poglej Judje v Sloveniji in Beljak
Beltinci
Beltinci (prekmurščina: Böltinci, Belatinc ali Belatincz, tudi Bellatinz /Alt/Fellsdorf) so trško naselje sredi Dolinskega v Pomurju, katerega del je tudi Prekmurje, pokrajina v SV Sloveniji.
Poglej Judje v Sloveniji in Beltinci
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Poglej Judje v Sloveniji in Benetke
Breže
Breže so obcestna vas v Občini Ribnica.
Poglej Judje v Sloveniji in Breže
Budimpešta
Budimpešta (češko in slovaško Budapešť) je glavno mesto Madžarske in glavno politično, industrijsko, trgovsko in prometno središče države. Mesto leži na obeh bregovih reke Donave. Nastalo je z združitvijo Budima in Obude na desni (zahodni) in Pešte na levi (vzhodni) obali Donave.
Poglej Judje v Sloveniji in Budimpešta
Celje
Celje je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji, sedež mestne občine Celje in upravne enote ter središče Savinjske statistične regije.
Poglej Judje v Sloveniji in Celje
Celovec
Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.
Poglej Judje v Sloveniji in Celovec
Centralno pokopališče Žale
Centralno pokopališče Žale je največje pokopališče v Ljubljani in Sloveniji.
Poglej Judje v Sloveniji in Centralno pokopališče Žale
Dolga vas, Lendava
Dolga vas (madžarsko Hosszúfalu, prekmursko Duga ves) je naselje v Občini Lendava.
Poglej Judje v Sloveniji in Dolga vas, Lendava
Dravograd
Drávograd (narečno Traberch, nemško Unterdrauburg) je mesto z nekaj čez 3000 prebivalci in središče občine Dravograd.
Poglej Judje v Sloveniji in Dravograd
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Judje v Sloveniji in Druga svetovna vojna
Dubrovnik
Dubrovnik je pristaniško in zgodovinsko mesto ob obali Jadranskega morja na skrajnem jugu Hrvaške.
Poglej Judje v Sloveniji in Dubrovnik
Fašizem
Fašízem (italijansko fascismo) je totalitarni politični sistem, ki se v ožjem pomenu nanaša na desničarsko avtoritarno politično gibanje, ki je vladalo v Italiji med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom Benita Mussolinija.
Poglej Judje v Sloveniji in Fašizem
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški ali Franc Jožef I. Avstrijski, avstrijski cesar, ogrski kralj, * 18. avgust 1830, Schönbrunn, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo, † 21. november 1916, Schönbrunn, Dunaj.
Poglej Judje v Sloveniji in Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški
Gorica
Gorica (vzhodnofurlansko Guriza; v Novi Gorici je pogovorno znana kot stara Gorica) je mesto z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo (Novo Gorico oziroma Solkanom na severovzhodu in Šempetrom pri Gorici na jugovzhodu), v deželi Furlanija - Julijska krajina in je četrto največje mesto te dežele.
Poglej Judje v Sloveniji in Gorica
Gornja Radgona
Gornja Radgona (Oberradkersburg, Felsőregede) je slovensko mesto ob meji z Avstrijo, sedež istoimenske občine, župnije in upravne enote.
Poglej Judje v Sloveniji in Gornja Radgona
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Poglej Judje v Sloveniji in Gradec
Hebrejščina
Hebrêjščina je semitski jezik iz afroazijske jezikovne družine, ki ga govori okrog 6 milijonov ljudi, živečih večinoma v Izraelu, delih palestinskih ozemelj, ZDA in v judovskih skupnostih širom sveta.
Poglej Judje v Sloveniji in Hebrejščina
Israel Isserlein
Israel Isserlein ben Petachia (tudi Izrael Iserlajn ben Petahja ali Petachja, Israel iz Neustadta, Israel iz Marpurka, Israel Isserlin), rabin, * 1390, Maribor, Štajerska, † 1460, Dunajsko Novo mesto, Avstrija.
Poglej Judje v Sloveniji in Israel Isserlein
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Poglej Judje v Sloveniji in Istra
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Judje v Sloveniji in Italija
Izola
Izola (nekdaj Isola d'Istria) je obmorsko mesto v Slovenski Istri s skoraj 12.000 prebivalci, v mestu je sedež istoimenske občine.
Poglej Judje v Sloveniji in Izola
Janez Evangelist Krek
Janez Evangelist Krek, slovenski politik, sociolog, pisatelj, teolog, publicist in časnikar, * 27. november 1865, Sveti Gregor, † 8. oktober 1917, Šentjanž pri Sevnici.
Poglej Judje v Sloveniji in Janez Evangelist Krek
Ješiva
Študentje Ješive, leto 1936 Ješiva (- sedenje) je talmudska šola za študente od najstniških do začetka dvajsetih let.
Poglej Judje v Sloveniji in Ješiva
Jeruzalem
Jerúzalem (svetopisemsko in tradicionalno sefardsko hebrejsko יְרוּשָׁלַםִ) je starodavno bližnjevzhodno mesto s ključnim pomenom v judovstvu, krščanstvu in islamu.
Poglej Judje v Sloveniji in Jeruzalem
Jožef Klekl (starejši)
Jožef Klekl ali Stari Jožef Klekl, slovenski katoliški duhovnik, politik, nabožni pisatelj, založnik in urednik, * 13. oktober 1874, Krajna; † 30. maj 1948, Murska Sobota.
Poglej Judje v Sloveniji in Jožef Klekl (starejši)
Jud ali Žid
Izrazi kot Jud, judovski itd.
Poglej Judje v Sloveniji in Jud ali Žid
Katja Boh
Katja Boh, slovenska sociologinja, pedagoginja, političarka in diplomatka, * 1929, † avgust 2008.
Poglej Judje v Sloveniji in Katja Boh
Koncentracijsko taborišče Auschwitz
Zračni posnetek Auschwitza narejen med vojno Koncentracijsko taborišče Auschwitz je bilo nemško koncentracijsko taborišče med drugo svetovno vojno.
Poglej Judje v Sloveniji in Koncentracijsko taborišče Auschwitz
Koper
Koper je obmorsko mesto v Slovenski Istri, drugo največje na istrskem polotoku (za hrvaškim Puljem).
Poglej Judje v Sloveniji in Koper
Koroška (pokrajina)
Zgodovinska Koroška Koróška ali slovénska Koróška je statistična regija in neformalna pokrajina v Sloveniji.
Poglej Judje v Sloveniji in Koroška (pokrajina)
Lambert Ehrlich
Lambert Ehrlich, slovenski teolog, etnolog in politik, * 18. september 1878, Žabnice (Avstro-Ogrska danes v Italiji), † 26. maj 1942, Ljubljana.
Poglej Judje v Sloveniji in Lambert Ehrlich
Latinica
Latínica je bila pisava starih Rimljanov in je vsaka pisava, ki se je razvila iz nje.
Poglej Judje v Sloveniji in Latinica
Lendava
Lendava (v preteklosti Dolnja Lendava, v starejših virih tudi Dolenja Lendava; Lendva, v preteklosti Alsólendva; Lindau, v preteklosti Unter-Limbach) je mesto in središče Občine Lendava.
Poglej Judje v Sloveniji in Lendava
Leon Rupnik
Leon Rupnik (ime tudi Leo, Lev, Lav), slovenski general in politik, * 10. avgust 1880, Lokve; † 4. september 1946, Ljubljana (usmrčen).
Poglej Judje v Sloveniji in Leon Rupnik
Lev Menaše
Lev Menaše, slovenski umetnostni zgodovinar in pedagog, * 1950, Ljubljana.
Poglej Judje v Sloveniji in Lev Menaše
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Judje v Sloveniji in Ljubljana
Luc Menaše
Luc Menaše, slovenski umetnostni zgodovinar, profesor, leksikograf, publicist, kritik, * 3. april 1925, Šentlambert, † 2. julij 2002, Ljubljana.
Poglej Judje v Sloveniji in Luc Menaše
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Judje v Sloveniji in Madžarska
Maribor
Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.
Poglej Judje v Sloveniji in Maribor
Nacionalsocializem
Svastika, simbol nacizma in zastava nacistične Nemčije Nacionalsocializem (tudi nacionalni socializem in nacizem) se je sprva pojavil kot ideologija Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP) pod vodstvom Adolfa Hitlerja v Nemčiji po prvi svetovni vojni.
Poglej Judje v Sloveniji in Nacionalsocializem
Nova Gorica
Nova Gorica je mlado, z okoli 13.000 prebivalci (2022) trinajsto največje mesto v Sloveniji in regionalno središče Goriške statistične regije oziroma severne Primorske.
Poglej Judje v Sloveniji in Nova Gorica
Novo mesto
Novo mesto je sedmo mesto po velikosti v Sloveniji s 24.000 prebivalci (2022), središče zgodovinske pokrajine Dolenjske.
Poglej Judje v Sloveniji in Novo mesto
Piran
Piran (Pirano) je obmorsko mestno naselje v Slovenski Istri, z okoli 3.700 prebivalci (2020) na slovenski strani Piranskega zaliva.
Poglej Judje v Sloveniji in Piran
Polona Vetrih
Polona Vetrih, slovenska igralka, * 10. januar 1950, Ljubljana.
Poglej Judje v Sloveniji in Polona Vetrih
Ptuj
Ptuj (staro poimenovanje Optuj) je mesto z 17.880 prebivalci (2022) in sedež mestne občine Ptuj (z vsemi četrtnimi skupnostmi ima skupaj skoraj 24.000 prebivalcev) ter upravne enote, prometno, oskrbovalno, gospodarsko, zaposlitveno, izobraževalno in kulturno središče Spodnjega Podravja oziroma Dravskega in Ptujskega polja, Haloz ter južnega dela Slovenskih goric.
Poglej Judje v Sloveniji in Ptuj
Rabin
Pogovor Rabinov Rabin (v klasični hebrejščini רִבִּי ribbi; v moderni hebrejščini רַבִּי rabbi) je človek z visoko avtoriteto v judovstvu.
Poglej Judje v Sloveniji in Rabin
Radgona
Radgona (Bad Radkersburg) je mesto na jugovzhodu Avstrijske Štajerske v t. i. Radgonskem kotu z okoli 2000 prebivalci.
Poglej Judje v Sloveniji in Radgona
Rožna Dolina
Rožna Dolina je naselje z okoli 1.100 prebivalci v Mestni občini Nova Gorica.
Poglej Judje v Sloveniji in Rožna Dolina
Sinagoga
Sinagoga v Budimpešti Sinagoga (po grškem synagōgē 'shod', hebrejsko בית כנסת, latinizirano bet ha-knesset; dobesedno »hiša zbora«; jidiš שול shul) je judovski verski objekt, v katerem se izvaja versko čaščenje.
Poglej Judje v Sloveniji in Sinagoga
Sinagoga Lendava
Sinagoga Lendava je zgradba na Spodnji ulici 5 v Lendavi.
Poglej Judje v Sloveniji in Sinagoga Lendava
Sinagoga Maribor
alt.
Poglej Judje v Sloveniji in Sinagoga Maribor
Slovenec (časnik)
Številka ''Slovenca'' iz leta 1879 Slovenec (1873–1945) je bil vodilni časnik političnega katolicizma na Slovenskem.
Poglej Judje v Sloveniji in Slovenec (časnik)
Slovenj Gradec
Slovenj Gradec je sedež Mestne občine Slovenj Gradec v Sloveniji ter upravno, gospodarsko, kulturno, bančno, informacijsko, zdravstveno, oskrbovalno in prometno središče Mislinjske doline in deloma tudi Koroške statistične regije Do razpada Avstro-Ogrske novembra 1918 je bilo mesto del Štajerske ter je del Koroške statistične regije od leta 2005.
Poglej Judje v Sloveniji in Slovenj Gradec
Slovenska Bistrica
Slovenska Bistrica je manjše mesto v severovzhodni Sloveniji.
Poglej Judje v Sloveniji in Slovenska Bistrica
Slovenska demokratska stranka
Slovenska demokratska stranka (kratica SDS) je slovenska parlamentarna politična stranka, ki se uvršča na politično desnico.
Poglej Judje v Sloveniji in Slovenska demokratska stranka
Slovensko domobranstvo
Slovensko domobranstvo (kratica SD) je bila policijska-paravojaška formacija, ki jo je na pobudo predstavnikov slovenskih predvojnih političnih strank septembra 1943 ustanovila in z orožjem in ostalo opremo oskrbovala nemška uprava na področju bivše Ljubljanske pokrajine (to so Nemci zasedli po kapitulaciji Italije).
Poglej Judje v Sloveniji in Slovensko domobranstvo
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Poglej Judje v Sloveniji in Trst
Velikovec
Velikovec je mestno naselje v vzhodnem delu Celovške kotline na avstrijskem Koroškem in sedež istoimenskega upravnega okraja.
Poglej Judje v Sloveniji in Velikovec
1300
1300 (MCCC) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Judje v Sloveniji in 1300
1406
1406 (MCDVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Judje v Sloveniji in 1406
1496
1496 (MCDXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Judje v Sloveniji in 1496
1624
1624 (MDCXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Judje v Sloveniji in 1624
1873
1873 (MDCCCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Judje v Sloveniji in 1873
1889
1889 (MDCCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Judje v Sloveniji in 1889
1908
1908 (MCMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Judje v Sloveniji in 1908
1942
1942 (MCMXLII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Judje v Sloveniji in 1942
1947
1947 (MCMXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Judje v Sloveniji in 1947
Prav tako znan kot Judovska skupnost Slovenije.