41 odnosi: Akademski nazivi, Arabščina, Armenščina, Černovice, Bukovina, Dekan (šolstvo), Doktorat, Dunaj, Filologija, Geografija, Gimnazija, Grščina, Ivan Bessarion, Jezikoslovec, Kanonsko pravo, Katedra, Knafljeva ustanova, Kotor, Kranjska, Latinščina, Licej, Ljubljana, München, Oxford, Pariz, Pravo, Pravoslavne Cerkve, Rektor, Rudolf Habsburško-Lotarinški (prestolonaslednik), Sarajevo, Semenišče, Seznam Knafljevih štipendistov, Slovenci, Suplent, Trst, Univerza na Dunaju, Zgodovinar, 18. februar, 1820, 1894, 4. september.
Akademski nazivi
Akademski nazivi so nazivi, ki jih predavateljem glede na strokovno in pedagoško delo podeljuje univerza.
Novo!!: Josip Zhishman in Akademski nazivi · Poglej več »
Arabščina
Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini.
Novo!!: Josip Zhishman in Arabščina · Poglej več »
Armenščina
Arménščina velja za samostojno vejo indoevropskih jezikov s precej neindoevropskimi prvinami, ki se (je) govori(l) na območju Kavkaza in Male Azije in Perzije.
Novo!!: Josip Zhishman in Armenščina · Poglej več »
Černovice
Černovice je ime več krajev.
Novo!!: Josip Zhishman in Černovice · Poglej več »
Bukovina
Bukovina je zgodovinska regija srednje Evrope,Klaus Peter Berger,, Kluwer Law International, 2010, p. 132 razdeljena med Romunijo in Ukrajino, na severnih pobočjih osrednjevzhodnih Karpatov in sosednjih planot.
Novo!!: Josip Zhishman in Bukovina · Poglej več »
Dekan (šolstvo)
Dekán (– desetnik) (ženska oblika je dekánja, dekánica ali dekánka) je strokovni vodja visokošolskega zavoda (fakultete oziroma članice univerze ali samostojnega visokošolskega zavoda, ki usklajuje izobraževalno, znanstvenoraziskovalno, umetniško in drugo delo ter skrbi in odgovarja za zakonitost dela. Za dekana visokošolskega zavoda je lahko imenovan, kdor je zaposlen kot visokošolski učitelj na tem zavodu. Dekana imenuje rektor na predlog senata oziroma strokovnega sveta članice univerze. Pisarna dekana se imenuje dekanát. Posebno v nemškem govornem področju se je dekana nekdaj nazivalo z »Vaša spektabiliteta«.
Novo!!: Josip Zhishman in Dekan (šolstvo) · Poglej več »
Doktorat
Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.
Novo!!: Josip Zhishman in Doktorat · Poglej več »
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Novo!!: Josip Zhishman in Dunaj · Poglej več »
Filologija
Filologíja je znanstvena veda o zgodovini in razumevanju jezika in književnosti.
Novo!!: Josip Zhishman in Filologija · Poglej več »
Geografija
Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.
Novo!!: Josip Zhishman in Geografija · Poglej več »
Gimnazija
Gimnázija je splošno-izobraževalna srednja šola (sekundarno izobraževanje).
Novo!!: Josip Zhishman in Gimnazija · Poglej več »
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Novo!!: Josip Zhishman in Grščina · Poglej več »
Ivan Bessarion
Ivan Bessarion (tudi Janez Vesarion, Visarion), (Basil, grško Βασίλειος Βησσαρίων: Basileios Bessarion, ali Basilius), bizantinski humanist, teolog in filozof, * 2. januar 1403, Trebizond (Trapezunt), sedaj Trabzon ob Črnem morju, Turčija, † 18. november 1472, Ravena, Italija.
Novo!!: Josip Zhishman in Ivan Bessarion · Poglej več »
Jezikoslovec
Jezikoslôvec ali lingvíst je znanstvenik, ki deluje na področju jezikoslovja (lingvistike).
Novo!!: Josip Zhishman in Jezikoslovec · Poglej več »
Kanonsko pravo
''Decretum Gratiani'' Kanonsko pravo je zbirka cerkvenih zakonov, ki urejajo delovanje in odnose znotraj posameznih Cerkva.
Novo!!: Josip Zhishman in Kanonsko pravo · Poglej več »
Katedra
Kátedra v baziliki sv. Janeza v Lateranu Sedež apostola Petra Kátedra, tudi stolica, je poseben stol, ki ponazarja moč osebe na visokem položaju.
Novo!!: Josip Zhishman in Katedra · Poglej več »
Knafljeva ustanova
Ulica v prvem okraju Dunaja leta 1896, v ozadju Knafljeva hiša, postavljena leta 1859 na mestu prvotne Knafljeva ustanova je zasebna štipendijska ustanova s sedežem na Dunaju, ki deluje od leta 1676.
Novo!!: Josip Zhishman in Knafljeva ustanova · Poglej več »
Kotor
Kotor (črnogorska in srbska cirilica: Котор; italijansko Cattaro) je obalno mesto v Črni gori.
Novo!!: Josip Zhishman in Kotor · Poglej več »
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Novo!!: Josip Zhishman in Kranjska · Poglej več »
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Novo!!: Josip Zhishman in Latinščina · Poglej več »
Licej
Licej je ime učenjaške ustanove, ki je skozi čas upravljala različne funkcije.
Novo!!: Josip Zhishman in Licej · Poglej več »
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Novo!!: Josip Zhishman in Ljubljana · Poglej več »
München
München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.
Novo!!: Josip Zhishman in München · Poglej več »
Oxford
Oxford (/ ɒksfərd /) je mesto v regiji Jugovzhodna Anglija in mestna občina Oxfordshira.
Novo!!: Josip Zhishman in Oxford · Poglej več »
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Novo!!: Josip Zhishman in Pariz · Poglej več »
Pravo
Simbol pravice z zavezanimi očmi Pravo je mnoštvo pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v določeni družbi.
Novo!!: Josip Zhishman in Pravo · Poglej več »
Pravoslavne Cerkve
Oznaka Pravoslavne Cerkve običajno pomeni skupino 15 avtokefalnih krščanskih Cerkva, ki jih druži enak verski nauk - (vzhodno) pravoslavje.
Novo!!: Josip Zhishman in Pravoslavne Cerkve · Poglej več »
Rektor
Réktor je naziv predstojnika visokošolskih ustanov.
Novo!!: Josip Zhishman in Rektor · Poglej več »
Rudolf Habsburško-Lotarinški (prestolonaslednik)
Rudolf, prestolonaslednik Avstro-Ogrske (polno ime Rudolf Franz Karl Joseph), *21. avgust 1858, Laxenburg, Avstro-Ogrska, † 30. januar 1889, Mayerling, Avstro-Ogrska.
Novo!!: Josip Zhishman in Rudolf Habsburško-Lotarinški (prestolonaslednik) · Poglej več »
Sarajevo
Sarajevo (cirilica Сарајево) je največje in glavno mesto Bosne in Hercegovine.
Novo!!: Josip Zhishman in Sarajevo · Poglej več »
Semenišče
Semeníšče (pogovorno tudi lemenát) je ustanova, namenjena vzgoji in izobraževanju bodočih duhovnikov, zlasti v Rimskokatoliški Cerkvi in v pravoslavnih Cerkvah.
Novo!!: Josip Zhishman in Semenišče · Poglej več »
Seznam Knafljevih štipendistov
Knafljeva ustanova, nemško: Lucas Knaffel'sche Privatstiftung je imenovana po župniku Luki Knaflju, ki je zapustil svoje premoženje za šolanje svojih rojakov.
Novo!!: Josip Zhishman in Seznam Knafljevih štipendistov · Poglej več »
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Novo!!: Josip Zhishman in Slovenci · Poglej več »
Suplent
Suplent (latin. supplere, dopolniti), nekdanji izraz za pripravnika.
Novo!!: Josip Zhishman in Suplent · Poglej več »
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Novo!!: Josip Zhishman in Trst · Poglej več »
Univerza na Dunaju
Univerza na Dunaju je javna univerza s sedežem na Dunaju (Avstrija) in najstarejša univerza v nemško govorečem svetu, če se odšteje Karlovo univerzo v Pragi, ki je bila včasih delno nemško govoreča, in s približno 88.000 študenti tudi največja.
Novo!!: Josip Zhishman in Univerza na Dunaju · Poglej več »
Zgodovinar
Zgodovinar je človek (raziskovalec), ki (ljubiteljsko ali kot znanstvenik poklicno) raziskuje zgodovino.
Novo!!: Josip Zhishman in Zgodovinar · Poglej več »
18. februar
18.
Novo!!: Josip Zhishman in 18. februar · Poglej več »
1820
1820 (MDCCCXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: Josip Zhishman in 1820 · Poglej več »
1894
1894 (MDCCCXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: Josip Zhishman in 1894 · Poglej več »
4. september
4.
Novo!!: Josip Zhishman in 4. september · Poglej več »