Kazalo
44 odnosi: Ajdovščina, Avstrijsko cesarstvo, Avstro-Ogrska, Čitalnica, Benetke, Družba svetega Cirila in Metoda, Firence, Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški, Franc Kalister, Gorica, Istra, Ivan Hribar, Izola, Janez Nepomuk Kalister, Josip Marija Gorup, Kornelij Gorup, Kranjska, Ladjedelnica, Licej, Ljubljana, Ljubljanski potres (1895), Lož, Maks Fabiani, Mali Lošinj, Mecen, Milje, Trst, Minister za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije, Nepremičnina, Opatija, Primorsko-goranska županija, Politik, Poslovnež, Postojna, Reka, Hrvaška, Simon Gregorčič, Slavina, Postojna, Slovenci, Translajtanija, Trst, Vrhnika, Zgodovina železnice v Sloveniji, 1834, 1912, 25. april, 6. april.
Ajdovščina
Ajdovščina (Aidussina,trilingual name "Haidenschaft, Aidussina, Ajdovščina" in: Haidenschaft) je mesto z okoli 7.000 prebivalci v osrednjem delu Vipavske doline in središče občine Ajdovščina.
Poglej Josip Gorup in Ajdovščina
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Poglej Josip Gorup in Avstrijsko cesarstvo
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Josip Gorup in Avstro-Ogrska
Čitalnica
Čitalnica je večji prostor v knjižnici, namenjen branju knjig, periodičnega tiska ali drugega gradiva.
Poglej Josip Gorup in Čitalnica
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Poglej Josip Gorup in Benetke
Družba svetega Cirila in Metoda
Družba svetega Cirila in svetega Metoda je bila leta 1885 v Ljubljani ustanovljena zasebna, narodnoobrambna, šolska organizacija, ki je ustanavljala vrtce in osnovne šole na področju Kranjske, Primorja, Koroške in Štajerske.
Poglej Josip Gorup in Družba svetega Cirila in Metoda
Firence
Firence (italijansko Firenze; zastarelo slovensko Florenca; staroitalijansko Fiorenza) so glavno mesto italijanske dežele Toskana.
Poglej Josip Gorup in Firence
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški ali Franc Jožef I. Avstrijski, avstrijski cesar, ogrski kralj, * 18. avgust 1830, Schönbrunn, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo, † 21. november 1916, Schönbrunn, Dunaj.
Poglej Josip Gorup in Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški
Franc Kalister
Franc Kalister, slovenski poslovnež in mecen, * 14. oktober 1839, Slavina, Avstrijsko cesarstvo, † 27. november 1901, Trst, Avstro-Ogrska.
Poglej Josip Gorup in Franc Kalister
Gorica
Gorica (vzhodnofurlansko Guriza; v Novi Gorici je pogovorno znana kot stara Gorica) je mesto z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo (Novo Gorico oziroma Solkanom na severovzhodu in Šempetrom pri Gorici na jugovzhodu), v deželi Furlanija - Julijska krajina in je četrto največje mesto te dežele.
Poglej Josip Gorup in Gorica
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Poglej Josip Gorup in Istra
Ivan Hribar
Ivan Hribar, slovenski bančnik, politik, diplomat in publicist, * 19. september 1851, Trzin, † 18. april 1941, Ljubljana.
Poglej Josip Gorup in Ivan Hribar
Izola
Izola (nekdaj Isola d'Istria) je obmorsko mesto v Slovenski Istri s skoraj 12.000 prebivalci, v mestu je sedež istoimenske občine.
Poglej Josip Gorup in Izola
Janez Nepomuk Kalister
Janez Nepomuk Kalister, slovenski poslovnež in mecen,* 9. maj 1806, Slavina, Avstrijsko cesarstvo, † 17. december 1864, Trst, Avstrijsko cesarstvo.
Poglej Josip Gorup in Janez Nepomuk Kalister
Josip Marija Gorup
Josip Marija Gorup, slovenski slikar, * 27. september 1898, Reka, † verjetno 16. oktober 1926, Triglavsko pogorje.
Poglej Josip Gorup in Josip Marija Gorup
Kornelij Gorup
Kornelij Gorup pl.
Poglej Josip Gorup in Kornelij Gorup
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Poglej Josip Gorup in Kranjska
Ladjedelnica
Ladjedelnica Uljanik v Pulju Ladjedelnica je gospodarski obrat, ki je namenjen gradnji in popravilu vodnih plovil, primarno ladij.
Poglej Josip Gorup in Ladjedelnica
Licej
Licej je ime učenjaške ustanove, ki je skozi čas upravljala različne funkcije.
Poglej Josip Gorup in Licej
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Josip Gorup in Ljubljana
Ljubljanski potres (1895)
Kresijo Wolfova ulica po potresu ljubljanska stolnica Ljubljanski potres leta 1895 je bil rušilni potres 8.– 9.
Poglej Josip Gorup in Ljubljanski potres (1895)
Lož
Lož je naselje s skoraj 600 prebivalci v Občini Loška dolina.
Poglej Josip Gorup in Lož
Maks Fabiani
Maximilian/Massimo (Maks/Max) Fabiani, arhitekt in urbanist, * 29. april 1865, Kobdilj, Avstro-Ogrska (danes Republika Slovenija), † 12. avgust 1962, Gorica, Italijanska republika.
Poglej Josip Gorup in Maks Fabiani
Mali Lošinj
Mali Lošinj je mesto (tudi enota lokalne samouprave - hrv. Grad Mali Lošinj), upravno središče in pristanišče na otoku Lošinj, del Primorsko-goranske županije na Hrvaškem.
Poglej Josip Gorup in Mali Lošinj
Mecen
Mecen je ljubitelj umetnosti, ki finančno podpira umetnike, ker umetniki sami niso imeli denarja (npr. za material – marmor za kipe).
Poglej Josip Gorup in Mecen
Milje, Trst
Milje (beneško in tržaško Muja) so obalno mesto v Italiji, na Tržaškem, natančneje v Miljskem zalivu, sedež istoimenske občine v deželi Furlanija - Julijska krajina (druge največje za Trstom v nekdanji Tržaški pokrajini), nedaleč od slovensko-italijanske meje.
Poglej Josip Gorup in Milje, Trst
Minister za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije
Minister za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije je politični vodja Ministrstva za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije, ki ga predlaga predsednik Vlade Republike Slovenije in imenuje Državni zbor Republike Slovenije ter je po Zakonu o Vladi Republike Slovenije član Vlade Republike Slovenije.
Poglej Josip Gorup in Minister za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije
Nepremičnina
Nepremičnina, po SPZ (stvarnopravni zakonik), se uporablja za zemljiško parcelo.
Poglej Josip Gorup in Nepremičnina
Opatija, Primorsko-goranska županija
265x265_pik Opatija je občina in znano istrsko turistično mesto ter letovišče s pristaniščem v Kvarnerskem zalivu pod Učko v Primorsko-goranski županiji na istrskem polotoku na Hrvaškem.
Poglej Josip Gorup in Opatija, Primorsko-goranska županija
Politik
Politiki članic G20 na srečanju G20 (Osaka, 2019) Politik je posameznik, ki je vključen v politiko, včasih to vključuje tudi politologe.
Poglej Josip Gorup in Politik
Poslovnež
Coca-Cola, januarja 2007 na uvodni plenumski seji ekonomskega foruma v Davosu Poslôvnež (tudi bíznismen - iz angleščine: businessman, ženska oblika poslovnica, poslovna ženska) je človek, ki pomembno prispeva k poslovanju podjetja.
Poglej Josip Gorup in Poslovnež
Postojna
Postojna (Adelsberg, Postumia) je upravno središče občine Postojna ter največje mesto oziroma najpomembnejše prometno in geografsko središče zgodovinske pokrajine Notranjske.
Poglej Josip Gorup in Postojna
Reka, Hrvaška
Réka (madžarsko Fiume, lokalno čakavsko Reka/Rika; arhaično nemško Sankt Veit am (P)Flaum/Fluß) je tretje največje mesto na Hrvaškem (za Zagrebom in Splitom) in največje pristanišče v državi.
Poglej Josip Gorup in Reka, Hrvaška
Simon Gregorčič
Simon Gregorčič, slovenski pesnik in duhovnik, * 15. oktober 1844, Vrsno, † 24. november 1906, Gorica.
Poglej Josip Gorup in Simon Gregorčič
Slavina, Postojna
Slavina je večja vas blizu Prestranka v Občini Postojna.
Poglej Josip Gorup in Slavina, Postojna
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Josip Gorup in Slovenci
Translajtanija
Translajtanija (nemško Transleithanien, iz latinske besede za onkraj reke Leithe) je oznaka za dežele v ogrski polovici Avstro-Ogrske, večinoma na vzhodni strani reke Leithe (arhaično slov. Litva, zato včasih tudi Translitvanija).
Poglej Josip Gorup in Translajtanija
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Poglej Josip Gorup in Trst
Vrhnika
Planine nad Vrhniko. Vrhnika je mesto z 8.901 prebivalcem (2022) in središče Občine Vrhnika.
Poglej Josip Gorup in Vrhnika
Zgodovina železnice v Sloveniji
Slovensko železniško omrežje danes Zgodovina železnice v Sloveniji se začenja 2. junija 1846, ko je bila uradno odprta železniška proga Gradec—Celje in je prvič zapeljal vlak po slovenskih tleh.
Poglej Josip Gorup in Zgodovina železnice v Sloveniji
1834
1834 (MDCCCXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Josip Gorup in 1834
1912
1912 (MCMXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Josip Gorup in 1912
25. april
25.
Poglej Josip Gorup in 25. april
6. april
6.
Poglej Josip Gorup in 6. april
Prav tako znan kot Jožef Gorup.