Hitreje kot brskalnik!
26 odnosi: Avstrijsko cesarstvo, Živinoreja, Franc Kalister, Josip Gorup, Koče, Kranjska, Lipica, Ljubljana, Mecen, Obresti, Oves, Poslovnež, Postojna, Prva svetovna vojna, Sadjarstvo, Slavina, Postojna, Slovenci, Srebro, Trošarina, Trst, Usnje, Zlato, 17. december, 1806, 1864, 9. maj.
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Novo!!: Janez Nepomuk Kalister in Avstrijsko cesarstvo · Poglej več »
Živinoreja
Govedo na živinorejski farmi Živinoreja je kmetijska panoga, ki se ukvarja z gojitvijo domačih živali, in sicer z namenom pridobivanja prehranskih proizvodov (mlečni izdelki, meso...), samih živali za delovno živino, surovin za oblačila in obutev (usnje, volna...) ter gnoja (za potrebe gnojenja).
Novo!!: Janez Nepomuk Kalister in Živinoreja · Poglej več »
Franc Kalister
Franc Kalister, slovenski poslovnež in mecen, * 14. oktober 1839, Slavina, Avstrijsko cesarstvo, † 27. november 1901, Trst, Avstro-Ogrska.
Novo!!: Janez Nepomuk Kalister in Franc Kalister · Poglej več »
Josip Gorup
Josip vitez Gorup pl.
Novo!!: Janez Nepomuk Kalister in Josip Gorup · Poglej več »
Koče
Koče je ime več naselij v Sloveniji.
Novo!!: Janez Nepomuk Kalister in Koče · Poglej več »
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Novo!!: Janez Nepomuk Kalister in Kranjska · Poglej več »
Lipica
Lipica je naselje v Občini Sežana in najpomembnejše slovensko konjeniško središče na kraški planoti, ob cesti Sežana-mejni prehod Lipica.
Novo!!: Janez Nepomuk Kalister in Lipica · Poglej več »
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Novo!!: Janez Nepomuk Kalister in Ljubljana · Poglej več »
Mecen
Mecen je ljubitelj umetnosti, ki finančno podpira umetnike, ker umetniki sami niso imeli denarja (npr. za material – marmor za kipe).
Novo!!: Janez Nepomuk Kalister in Mecen · Poglej več »
Obresti
Obresti delimo na pasivne in aktivne: - pasivne obresti: če si izposodimo denar od banke, bomo banki morali plačevati obresti, kar predstavlja za nas strošek.
Novo!!: Janez Nepomuk Kalister in Obresti · Poglej več »
Oves
Ôves (znanstveno ime Avena sativa) je žito, ki se večinoma uporablja za prehrano domačih živali.
Novo!!: Janez Nepomuk Kalister in Oves · Poglej več »
Poslovnež
Coca-Cola, januarja 2007 na uvodni plenumski seji ekonomskega foruma v Davosu Poslôvnež (tudi bíznismen - iz angleščine: businessman, ženska oblika poslovnica, poslovna ženska) je človek, ki pomembno prispeva k poslovanju podjetja.
Novo!!: Janez Nepomuk Kalister in Poslovnež · Poglej več »
Postojna
Postojna (Adelsberg, Postumia) je upravno središče občine Postojna ter največje mesto oziroma najpomembnejše prometno in geografsko središče zgodovinske pokrajine Notranjske.
Novo!!: Janez Nepomuk Kalister in Postojna · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Janez Nepomuk Kalister in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Sadjarstvo
Južnem Tirolskem Sadjarstvo je gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem sadnega drevja in pridelovanjem sadja.
Novo!!: Janez Nepomuk Kalister in Sadjarstvo · Poglej več »
Slavina, Postojna
Slavina je večja vas blizu Prestranka v Občini Postojna.
Novo!!: Janez Nepomuk Kalister in Slavina, Postojna · Poglej več »
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Novo!!: Janez Nepomuk Kalister in Slovenci · Poglej več »
Srebro
Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.
Novo!!: Janez Nepomuk Kalister in Srebro · Poglej več »
Trošarina
Francoska trošarinska postojanka okrog leta 1890. Naslikal trošarinski uradnik Henri Rousseau Trošarina ali akciza predstavlja specifični davek na porabo.
Novo!!: Janez Nepomuk Kalister in Trošarina · Poglej več »
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Novo!!: Janez Nepomuk Kalister in Trst · Poglej več »
Usnje
Usnje je ustrojena živalska koža.
Novo!!: Janez Nepomuk Kalister in Usnje · Poglej več »
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Novo!!: Janez Nepomuk Kalister in Zlato · Poglej več »
17. december
17.
Novo!!: Janez Nepomuk Kalister in 17. december · Poglej več »
1806
1806 (MDCCCVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: Janez Nepomuk Kalister in 1806 · Poglej več »
1864
1864 (MDCCCLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: Janez Nepomuk Kalister in 1864 · Poglej več »
9. maj
9.
Novo!!: Janez Nepomuk Kalister in 9. maj · Poglej več »
