Kazalo
17 odnosi: Aritmetika, Fizika, Franc Močnik, Geometrija, Gradec, Ljubljana, Matematika, Slovenščina, Slovenci, Suplent, Terminologija, Univerza, Zagorje ob Savi, 16. oktober, 1845, 1912, 21. februar.
Aritmetika
Aritmetične tablice za otroke, Lausanne, 1835 Aritmetika (iz grščine ἀριθμός arithmos, 'število' in τική τέχνη, tiké, 'umetnost' ali 'spretnost') je veja matematike, ki je sestavljena iz proučevanja števil, zlasti z značilnostmi tradicionalnih operacije nad njimi – seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje, potenciranje in korenjenje.
Poglej Josip Celestina in Aritmetika
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Josip Celestina in Fizika
Franc Močnik
Franc Močnik je osebno ime več znanih Slovencev.
Poglej Josip Celestina in Franc Močnik
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Poglej Josip Celestina in Geometrija
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Poglej Josip Celestina in Gradec
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Josip Celestina in Ljubljana
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Josip Celestina in Matematika
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Josip Celestina in Slovenščina
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Josip Celestina in Slovenci
Suplent
Suplent (latin. supplere, dopolniti), nekdanji izraz za pripravnika.
Poglej Josip Celestina in Suplent
Terminologija
Terminologija ali izrazoslovje lahko označuje strokovno ali specializirano izrazje določenega področja ali besedila, lahko pa se nanaša na terminološko vedo kot vejo jezikoslovja, ki se ukvarja s strokovnimi izrazi.
Poglej Josip Celestina in Terminologija
Univerza
Univêrza (knjižno vseučilíšče) je visokošolska izobraževalna in raziskovalna organizacija s pravico podeljevanja akademskih nazivov.
Poglej Josip Celestina in Univerza
Zagorje ob Savi
Zagorje ob Savi je mesto s približno 6.000 prebivalci v Sloveniji, ki leži vzdolž rečice/potoka Medija, ki se južno od mesta izliva v Savo, deloma pa tudi ob levem pritoku Medije, Kotredeščici.
Poglej Josip Celestina in Zagorje ob Savi
16. oktober
16.
Poglej Josip Celestina in 16. oktober
1845
1845 (MDCCCXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Josip Celestina in 1845
1912
1912 (MCMXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Josip Celestina in 1912
21. februar
21.