Hitreje kot brskalnik!
41 odnosi: Aleksandrija, Avstro-Ogrska, Bari, Bazovica, Delavec, Doktorat, Dramatično društvo, Državljanstvo, Edinost (časnik), Edvard Slavik, Fašizem, Furlanija - Julijska krajina, Gradec, Isernia (pokrajina), Kairo, Kraljevina Italija, Kraljevina Jugoslavija, Kranj, Ljubljana, Lubor Niederle, Matura, Narodni dom, Trst, Odvetnik, Okupacija, Požig, Polk, Praga, Pravnik, Pravo, Prva svetovna vojna, Slovenci, Socialistična federativna republika Jugoslavija, Sodišče, Sodnik, Tolmačenje, Trst, Univerza, 14. avgust, 1886, 1966, 22. december.
Aleksandrija
Aleksandríja (arabsko الإسكندري, Iskenderia) je mesto in glavno morsko pristanišče v Egiptu ob Sredozemskem morju.
Novo!!: Joahim Ražem in Aleksandrija · Poglej več »
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Novo!!: Joahim Ražem in Avstro-Ogrska · Poglej več »
Bari
Bari (bareško Bare) je glavno mesto metropolitanskega mesta Bari in dežele Apulije ob Jadranskem morju, južna Italija.
Novo!!: Joahim Ražem in Bari · Poglej več »
Bazovica
Bazovíca (Basovizza, tržaškobeneško Basoviza) je italijansko naselje na Tržaškem, blizu meje s Slovenijo.
Novo!!: Joahim Ražem in Bazovica · Poglej več »
Delavec
Delavec je oseba, ki opravlja kako delo.
Novo!!: Joahim Ražem in Delavec · Poglej več »
Doktorat
Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.
Novo!!: Joahim Ražem in Doktorat · Poglej več »
Dramatično društvo
Dramatično društvo je bilo prva gledališka organizacija na Slovenskem, ki je delovala med letoma 1867 in 1920.
Novo!!: Joahim Ražem in Dramatično društvo · Poglej več »
Državljanstvo
jugoslovanskem državljanstvu iz leta 1930 Državljanstvo označuje članstvo v politični skupini (prvotno mestu, a danes državi), na katerega je vezan sistem pravic in dolžnosti, ki morajo biti spoštovane tako s strani države kot državljana, drugače lahko privede tudi do različnih pravnih posledic.
Novo!!: Joahim Ražem in Državljanstvo · Poglej več »
Edinost (časnik)
Edinost je bilo v obdobju med 1876 in 1928 politično glasilo tržaških Slovencev.
Novo!!: Joahim Ražem in Edinost (časnik) · Poglej več »
Edvard Slavik
Edvard Slavik, slovenski pravnik in politik, * 20. november 1865, Prosek, † 28. oktober 1931, Trst.
Novo!!: Joahim Ražem in Edvard Slavik · Poglej več »
Fašizem
Fašízem (italijansko fascismo) je totalitarni politični sistem, ki se v ožjem pomenu nanaša na desničarsko avtoritarno politično gibanje, ki je vladalo v Italiji med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom Benita Mussolinija.
Novo!!: Joahim Ražem in Fašizem · Poglej več »
Furlanija - Julijska krajina
Furlanija - Julijska krajina (narečno beneško-italijansko Friul-Venesia Julia) je ena od dvajsetih dežel Italije in ena od petih dežel s posebnim statutom.
Novo!!: Joahim Ražem in Furlanija - Julijska krajina · Poglej več »
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Novo!!: Joahim Ražem in Gradec · Poglej več »
Isernia (pokrajina)
Pokrajina Isernia (v italijanskem izvirniku Provincia di Isernia, izg. Provinča di Izernja) je ena od dveh pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Molize.
Novo!!: Joahim Ražem in Isernia (pokrajina) · Poglej več »
Kairo
Kairo (arabsko, latinizirano al-Qāhirah) je glavno mesto Egipta.
Novo!!: Joahim Ražem in Kairo · Poglej več »
Kraljevina Italija
Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija.
Novo!!: Joahim Ražem in Kraljevina Italija · Poglej več »
Kraljevina Jugoslavija
Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Novo!!: Joahim Ražem in Kraljevina Jugoslavija · Poglej več »
Kranj
Kranj je mesto na Gorenjskem v Republiki Sloveniji, sedež Mestne občine Kranj in upravne enote.
Novo!!: Joahim Ražem in Kranj · Poglej več »
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Novo!!: Joahim Ražem in Ljubljana · Poglej več »
Lubor Niederle
Lubor Niederle (20. september 1865, Klatovy - 14. junij 1944, Praga) je bil češki arheolog, antropolog in etnograf.
Novo!!: Joahim Ražem in Lubor Niederle · Poglej več »
Matura
Matura je skupek izpitov, ki predstavlja zaključek izobraževanja v srednjih šolah.
Novo!!: Joahim Ražem in Matura · Poglej več »
Narodni dom, Trst
Narodni dom v Trstu je bil osrednja kulturna ustanova tržaških Slovencev v večnamenskem poslopju na Filzijevi ulici 14.
Novo!!: Joahim Ražem in Narodni dom, Trst · Poglej več »
Odvetnik
Odvetnik je pravnik s pravniškim državnim izpitom, ki izpolnjuje zakonske pogoje za opravljanje odvetniškega poklica, in je član odvetniške zbornice.
Novo!!: Joahim Ražem in Odvetnik · Poglej več »
Okupacija
Okupácija ali zasédba je vojaško dejanje, v katerem sile ene države zasedejo oz.
Novo!!: Joahim Ražem in Okupacija · Poglej več »
Požig
The Skyline Parkway Motel v Rockfish Gapu po požigu iz leta 2004 Požig je kaznivo dejanje, zavestno in zlonamerno podtikanje ognja v stavbah in v naravi, lahko se razlikuje od drugih razlogov vžiga, kot so samovžig, naravni požari in tudi požig iz malomarnosti.
Novo!!: Joahim Ražem in Požig · Poglej več »
Polk
Polk (angleško, nemško Regiment) je stalna vojaška formacija.
Novo!!: Joahim Ražem in Polk · Poglej več »
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Novo!!: Joahim Ražem in Praga · Poglej več »
Pravnik
Pravnik (nekdaj tudi jurist) je človek, ki deluje na področju prava.
Novo!!: Joahim Ražem in Pravnik · Poglej več »
Pravo
Simbol pravice z zavezanimi očmi Pravo je mnoštvo pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v določeni družbi.
Novo!!: Joahim Ražem in Pravo · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Joahim Ražem in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Novo!!: Joahim Ražem in Slovenci · Poglej več »
Socialistična federativna republika Jugoslavija
Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ, ali na kratko, vendar ne nujno točno, Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992.
Novo!!: Joahim Ražem in Socialistična federativna republika Jugoslavija · Poglej več »
Sodišče
Sodišče je državni organ, ki avtorativno odloča o sporih med posamezniki, skupinami oz.
Novo!!: Joahim Ražem in Sodišče · Poglej več »
Sodnik
Sodnik na sodišču v ZDA Sodnik je državni funkcionar, po izobrazbi univerzitetni diplomirani pravnik ali magister prava po bolonjskem študijskem sistemu s pravniškim državnim izpitom in ostalimi zakonskimi pogoji za opravljanje sodne funkcije na sodiščih.
Novo!!: Joahim Ražem in Sodnik · Poglej več »
Tolmačenje
Tolmačenje je ustno prevajanje.
Novo!!: Joahim Ražem in Tolmačenje · Poglej več »
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Novo!!: Joahim Ražem in Trst · Poglej več »
Univerza
Univêrza (knjižno vseučilíšče) je visokošolska izobraževalna in raziskovalna organizacija s pravico podeljevanja akademskih nazivov.
Novo!!: Joahim Ražem in Univerza · Poglej več »
14. avgust
14.
Novo!!: Joahim Ražem in 14. avgust · Poglej več »
1886
1886 (MDCCCLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: Joahim Ražem in 1886 · Poglej več »
1966
1966 (MCMLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Joahim Ražem in 1966 · Poglej več »
22. december
22.
Novo!!: Joahim Ražem in 22. december · Poglej več »
