Kazalo
47 odnosi: Ahemenidsko cesarstvo, Ahura Mazda, Akadščina, Aleksander Veliki, Antika, Antioh III. Veliki, Arabci, Arahozija, Arija (satrapija), Armenija, Arsakidi (Iran), Artakserks I., Asirija, Baktrija, Behistunski napis, Bitka pri Gavgameli, Darej I., Darej II., Darej III., Gorgan, Grki, Herodot, Histasp, Iran, Islam, Kalif, Kambiz II., Kaspijsko jezero, Kir II., Kserks I., Kserks II., Medija, Miguel de Cervantes, Nomadi, Parni, Partija (satrapija), Polibij, Sasanidsko cesarstvo, Satrapija, Selevkidsko cesarstvo, Sogdija, Sogdijan, Srednja Azija, Tiger, Turčija, Turkmenistan, William Shakespeare.
Ahemenidsko cesarstvo
Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550.
Poglej Hirkanija in Ahemenidsko cesarstvo
Ahura Mazda
Ahura Mazda, znan tudi kot Ohrmazd, Ahuramazda, Hourmazd, Hormazd in Hurmuz, Gospod ali pa preprosto duh oziroma »gospod, ki ve«, je avestično ime za stvarnika in edinega Boga zoroastrizma, stare iranske vere, ki je obstajala že pred islamom.
Poglej Hirkanija in Ahura Mazda
Akadščina
Akadščina (akadsko akkadû) je izumrl semitski jezik iz obširne afroazijske jezikovne družine, ki se je govoril v stari Mezopotamiji.
Poglej Hirkanija in Akadščina
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Poglej Hirkanija in Aleksander Veliki
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Poglej Hirkanija in Antika
Antioh III. Veliki
Antioh III.
Poglej Hirkanija in Antioh III. Veliki
Arabci
Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.
Poglej Hirkanija in Arabci
Arahozija
Arahozija (staroperzijsko: Harauvatiš, »bogata z vodo«) je bila satrapija Ahemenidskega cesarstva ob reki Tarnak v današnjem jugozahodnem Afganistanu.
Poglej Hirkanija in Arahozija
Arija (satrapija)
Arija (staroperzijsko: Haraiva, grško: Areia/Aria) je bila pokrajina v vzhodnem delu Perzijskega cesarstva, ki jo klasični viri pogosto zamenjujejo z Arijano – domovino Arijcev.
Poglej Hirkanija in Arija (satrapija)
Armenija
Republika Armenija je celinska država v južnem Zakavkazju, ozemeljskem pasu med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom.
Poglej Hirkanija in Armenija
Arsakidi (Iran)
Arsakidi so bili iranska vladarska dinastija partskega porekla.
Poglej Hirkanija in Arsakidi (Iran)
Artakserks I.
Artakserks I. (perzijsko اردشیر یکم, staroperzijsko Artaxšaça, (tisti) ki vlada (xšaça R. Schmitt. ARTAXERXES. Encyclopædia Iranica. 15. december 1986. Pridobljeno 12. marca 2012. hebrejsko אַרְתַּחְשַׁשְׂתָּא, grško, Artaksérkses) je bil peti perzijski kralj iz dinastije Ahemenidov, ki je vladal v letih 465-424 pr.
Poglej Hirkanija in Artakserks I.
Asirija
Satelitska slika osrednjega dela Asirije Asirija je starodavna država, poimenovana po njenem prvotnem glavnem mestu Ašur (Asur, Asshur) na reki Tigris.
Poglej Hirkanija in Asirija
Baktrija
Antična mesta v Baktriji Baktrija (staroperzijsko: Bâkhtriš) je antična pokrajina v severnem Afganistanu in satrapija Perzijskega cesarstva, v antiki poznana po svojih krutih vojakih in kultu, ki ga je osnoval prerok Zoroaster (Zarathustra).
Poglej Hirkanija in Baktrija
Behistunski napis
Behistunski, Bistunski ali Bisutunski napis (sodobno perzijsko بیستون, staroperzijsko Bagastana – Božje mesto), trojezični napis na gori Behistun pri mestu Kermanšah v provinci Kermanšah v zahodnem Iranu.
Poglej Hirkanija in Behistunski napis
Bitka pri Gavgameli
Bitka pri Gavgameli, imenovana tudi bitka pri Arbeli, je potekala 1. oktobra 331 pr. n. št. med Aleksandrom Velikim in Darejem.
Poglej Hirkanija in Bitka pri Gavgameli
Darej I.
Kip Dareja I. Velikega, najden leta 1972 Ahuramazdin znak (Britanski muzej, London). Darej I. Veliki (tudi Darij) (perzijsko داریوش Dâriûš, staroperzijsko Darajavauš, kar pomeni preprečevalec), perzijski kralj (šahinšah), * 549 pr. n. št., † november 486 pr.
Poglej Hirkanija in Darej I.
Darej II.
Darej II. (perzijsko داريوش دوم, Dārayavahuš, Milostljiv, grško, Dareios) je bil od leta 423 do 404 Eduard Meyer.
Poglej Hirkanija in Darej II.
Darej III.
Darej III. (perzijsko داریوش, Dāriyūš, starogrško, Dareios), rojen kot Artašata,Heckel, Waldemar (2002).
Poglej Hirkanija in Darej III.
Gorgan
Gorgan (tudi Esterābād) je mesto v severnem Iranu in prestolnica province oz.
Poglej Hirkanija in Gorgan
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Hirkanija in Grki
Herodot
Heródot, starogrški zgodovinar, * okoli 485 pr. n. št., Halikarnas, (sedaj Bodrum, Turčija), † okoli 420 pr. n. št., verjetno Atene ali Turioi, južna Italija.
Poglej Hirkanija in Herodot
Histasp
Histasp (iz grškega, Histaspes, perzijsko گشتاسب, Goštasb, staroperzijsko Wištāspa, babilonsko Uštaspi, elamsko Mišdašba, kar pomeni divjak) je bil satrap Baktrije in morda Perzisa, * okoli 570 pr. n. št., † 495 pr. n. št. Histasp je bil oče ahemenidskega kralja Dareja I.
Poglej Hirkanija in Histasp
Iran
Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.
Poglej Hirkanija in Iran
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Poglej Hirkanija in Islam
Kalif
Kalif Harun al-Rašid Kalif (arabsko خليفة, Khalīfah) je naziv vladarja kalifata ali naziv duhovnega poglavarja islamske skupnosti (umma), ki živi po šeriatskem pravu.
Poglej Hirkanija in Kalif
Kambiz II.
Kambiz II. (staroperzijsko 𐎣𐎲𐎢𐎪𐎡𐎹, Kambūjiya, aramejsko כנבוזי, Kanbūzī, starogrško, Kambísēs, latinsko Cambyses, srednjeveško hebrejsko כמבישה, Kambiša) je bil sin Kira II. Velikega in kralj pezijskega Ahemenidskega cesarstva, ki je vladal od leta 530 pr.
Poglej Hirkanija in Kambiz II.
Kaspijsko jezero
Kaspijsko jezero (tudi Kaspijsko morje) je veliko endoreično vodno telo, ki leži na meji med Azijo in ruskim delom Evrope.
Poglej Hirkanija in Kaspijsko jezero
Kir II.
''»Jaz sem kralj Kir, Ahemenid«'', napis v staroperzijskem, elamskem in akadskem jeziku na stebru v Pasargadu Kirov relief v Pasargadu, Iran Prapor Kira Velikega Kir II.
Poglej Hirkanija in Kir II.
Kserks I.
Kserks I. ali Kserks Veliki (staroperzijsko 𐎧𐏁𐎹𐎠𐎼𐏁𐎠, x-š-y-a-r-š-a, Hašajarša, vladar herojev, perzijsko خشایارشاه, Khashâyâr Shâh, grško Ξέρξης, Kserkses) je bil četrti kralj iz Ahemenidske dinastije perzijskih vladarjev, ki je vladal od leta 486 do 465 pr.
Poglej Hirkanija in Kserks I.
Kserks II.
Kserks II. (perzijsko خشايارشا دوم, Ksšayāršā) je bil perzijski kralj in sin in naslednik Artakserksa I., * 5.
Poglej Hirkanija in Kserks II.
Medija
Medija je lahko.
Poglej Hirkanija in Medija
Miguel de Cervantes
Miguel de Cervantes Saavedra, španski pisatelj, * 29. september 1547, Alcalá de Henares, Španija, † 23. april 1616, Madrid.
Poglej Hirkanija in Miguel de Cervantes
Nomadi
Tuaregi Nomadi (grško nomás, mesto za pašo) so ljudje in družba, ki zaradi kulturnih, ekonomskih ali drugih razlogov niso prevzeli stalnega načina življenja.
Poglej Hirkanija in Nomadi
Parni
Parni (antično grško Πάρνοι, Parnoi) ali Aparni (antično grško Ἄπαρνοι, Aparnoi), vzhodnoiransko ljudstvoLecoq 1987, str.
Poglej Hirkanija in Parni
Partija (satrapija)
Partija (staroperzijsko: Parthava) je bila satrapija (provinca) Perzijskega (Ahemenidskega) cesarstva, kasneje del samostojnega Partskega cesarstva.
Poglej Hirkanija in Partija (satrapija)
Polibij
Polibij (grško: Πολύβιος, angleško: Polybius), starogrški in rimski zgodovinar, * okrog 200 pr. n. št., Megalopoli † okrog 120 pr. n. št..
Poglej Hirkanija in Polibij
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Poglej Hirkanija in Sasanidsko cesarstvo
Satrapija
Satrapija (grško: σατραπεία, satrapeia iz staroperzijskega (medijskega): khšatrapāvā - satrap) je bila provinca oziroma upravna enota v perzijskih državah Ahemenidov (550-330 pr. n. št.), Aleksandra Velikega in Selevkidov (312-140 ali 64 pr.
Poglej Hirkanija in Satrapija
Selevkidsko cesarstvo
Selevkidsko cesarstvo (312–47 pr. n. št.) je bila grška država, ki je nastala po smrti Aleksandra Velikega na ozemlju njegovega imperija.
Poglej Hirkanija in Selevkidsko cesarstvo
Sogdija
Sogdijci okrog leta 567/573, kitajska stelaDorothy C Wong: ''Chinese steles: pre-Buddhist and Buddhist use of a symbolic form'', Honolulu: University of Hawaii Press, 2004, p. 150 Sogdija (staroperzijsko: Suguda-; starogrško: Σογδιανή, Sogdianē; perzijsko: سغد Soġd; tadžiško: Суғд, سغد Suġd; uzbeško: Sugʻd; kitajsko: 粟特, mandarinščina: Sùtè, srednjekitajsko: Suwk-dok) je bila starodavna civilizacija perzijskega ljudstva in satrapija Ahemenidskega cesarstva, osemnajsta na seznamu Behistunskih napisov Dareja Velikega.
Poglej Hirkanija in Sogdija
Sogdijan
Sogdijan (perzijsko سغدیانو, Sogdijan) je bil kralj perzijskega Ahemenidskega cesarstva, ki je vladal od leta 424 do 423 pr.
Poglej Hirkanija in Sogdijan
Srednja Azija
Osrednja Azija po različnih definicijah in njen položaj v svetu. uradna ruska definicija splošno sprejeta definicija UNESCOva razmejitev Srednja Azija ali Osrednja Azija, pogosto imenovana tudi Centralna Azija (rusko Centralnaja Azija) je azijska regija.
Poglej Hirkanija in Srednja Azija
Tiger
Tiger (znanstveno ime Panthera tigris) je največji predstavnik mačk, saj lahko zraste do 230 cm dolžine, z dodatno več kot 1 meter dolgim repom.
Poglej Hirkanija in Tiger
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Hirkanija in Turčija
Turkmenistan
Turkmenistan, lahko tudi Turkmenija, uradno Republika Turkmenistan (Respublika Turkmenija), je država v Srednji Aziji.
Poglej Hirkanija in Turkmenistan
William Shakespeare
William Shakespeare, angleški dramatik, krščen 26.
Poglej Hirkanija in William Shakespeare