Kazalo
27 odnosi: Afganistan, Ahemenidi, Aleksander Veliki, Aleksandrija (razločitev), Antika, Arahozija, Baktrija, Behistunski napis, Darej I., Drangijana, Grščina, Herodot, Horezm, Indija, Parti, Partija (satrapija), Perzepolis, Perzijsko cesarstvo, Ptolemaj, Sasanidsko cesarstvo, Satrap, Satrapija, Selevkidsko cesarstvo, Skiti, Sogdija, Topografija, Vino.
Afganistan
Afganistan (perzijsko in paštunsko افغانستان) je celinska država v Srednji Aziji.
Poglej Arija (satrapija) in Afganistan
Ahemenidi
Rodbina Ahemenidov (staroperzijsko: 𐏃𐎧𐎠𐎶𐎴𐎡𐏁𐎡𐎹 |Haxāmanišyaʰ; perzijsko هخامنشی Haxâmaneši; starogrško Ἀχαιμενίδης - Akhaimenídēs; latinsko Achaemenides) je bila rodbina starega perzijskega cesarstva oziroma Ahemenidskega cesarstva, imenovana po svojem ustanovitelju Ahemenu.
Poglej Arija (satrapija) in Ahemenidi
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Poglej Arija (satrapija) in Aleksander Veliki
Aleksandrija (razločitev)
Aleksandrija je lahko.
Poglej Arija (satrapija) in Aleksandrija (razločitev)
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Poglej Arija (satrapija) in Antika
Arahozija
Arahozija (staroperzijsko: Harauvatiš, »bogata z vodo«) je bila satrapija Ahemenidskega cesarstva ob reki Tarnak v današnjem jugozahodnem Afganistanu.
Poglej Arija (satrapija) in Arahozija
Baktrija
Antična mesta v Baktriji Baktrija (staroperzijsko: Bâkhtriš) je antična pokrajina v severnem Afganistanu in satrapija Perzijskega cesarstva, v antiki poznana po svojih krutih vojakih in kultu, ki ga je osnoval prerok Zoroaster (Zarathustra).
Poglej Arija (satrapija) in Baktrija
Behistunski napis
Behistunski, Bistunski ali Bisutunski napis (sodobno perzijsko بیستون, staroperzijsko Bagastana – Božje mesto), trojezični napis na gori Behistun pri mestu Kermanšah v provinci Kermanšah v zahodnem Iranu.
Poglej Arija (satrapija) in Behistunski napis
Darej I.
Kip Dareja I. Velikega, najden leta 1972 Ahuramazdin znak (Britanski muzej, London). Darej I. Veliki (tudi Darij) (perzijsko داریوش Dâriûš, staroperzijsko Darajavauš, kar pomeni preprečevalec), perzijski kralj (šahinšah), * 549 pr. n. št., † november 486 pr.
Poglej Arija (satrapija) in Darej I.
Drangijana
Drangijana (staroperzijsko: Zranka, »dežela vode«) je bila satrapija perzijskega Ahemenidskega cesarstva, današnji Sīstān v Iranu in Afganistanu.
Poglej Arija (satrapija) in Drangijana
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Arija (satrapija) in Grščina
Herodot
Heródot, starogrški zgodovinar, * okoli 485 pr. n. št., Halikarnas, (sedaj Bodrum, Turčija), † okoli 420 pr. n. št., verjetno Atene ali Turioi, južna Italija.
Poglej Arija (satrapija) in Herodot
Horezm
Horezm (tudi Horezem in Kvarizem) je bila pokrajina ob spodnjem toku Amu Darje južno od Aralskega jezera v današnjem Uzbekistanu, Tadžikistanu, Turkmenistanu in severnem Iranu.
Poglej Arija (satrapija) in Horezm
Indija
Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.
Poglej Arija (satrapija) in Indija
Parti
Parti je bilo iransko ljudstvo, ki je v 1.
Poglej Arija (satrapija) in Parti
Partija (satrapija)
Partija (staroperzijsko: Parthava) je bila satrapija (provinca) Perzijskega (Ahemenidskega) cesarstva, kasneje del samostojnega Partskega cesarstva.
Poglej Arija (satrapija) in Partija (satrapija)
Perzepolis
Perzepolis (staroperz. Pārsa, perz. تخت جمشید/پارسه; Taht-e Jamshid ali Tahsti Jamshid; tudi Chehel minar), je bilo ceremonialno glavno mesto Perzijskega cesarstva v času iranske dinastije Ahemenidov.
Poglej Arija (satrapija) in Perzepolis
Perzijsko cesarstvo
Perzijsko cesarstvo se lahko nanaša na.
Poglej Arija (satrapija) in Perzijsko cesarstvo
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Poglej Arija (satrapija) in Ptolemaj
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Poglej Arija (satrapija) in Sasanidsko cesarstvo
Satrap
Satrap (staroperzijsko: ساتراپ, grško: σατράπης, satrápēs iz staroperzijskega (medijskega) khšatrapāvā – »varuh kraljestva« ali »varuh province«) je bil naziv guvernerja satrapije (province) v Medijskem in Perzijskem cesarstvu, vključno z Ahemenidskim cesarstvom in v cesarstvih Sasanidov in Helenov, ki so nastala kasneje.
Poglej Arija (satrapija) in Satrap
Satrapija
Satrapija (grško: σατραπεία, satrapeia iz staroperzijskega (medijskega): khšatrapāvā - satrap) je bila provinca oziroma upravna enota v perzijskih državah Ahemenidov (550-330 pr. n. št.), Aleksandra Velikega in Selevkidov (312-140 ali 64 pr.
Poglej Arija (satrapija) in Satrapija
Selevkidsko cesarstvo
Selevkidsko cesarstvo (312–47 pr. n. št.) je bila grška država, ki je nastala po smrti Aleksandra Velikega na ozemlju njegovega imperija.
Poglej Arija (satrapija) in Selevkidsko cesarstvo
Skiti
Ozemlje Skitov Skiti so bili iranska nomadska ljudstva, govorili so iranski jezik, ozemlje, ki so ga naseljevali, pa je svoj obseg spreminjalo.
Poglej Arija (satrapija) in Skiti
Sogdija
Sogdijci okrog leta 567/573, kitajska stelaDorothy C Wong: ''Chinese steles: pre-Buddhist and Buddhist use of a symbolic form'', Honolulu: University of Hawaii Press, 2004, p. 150 Sogdija (staroperzijsko: Suguda-; starogrško: Σογδιανή, Sogdianē; perzijsko: سغد Soġd; tadžiško: Суғд, سغد Suġd; uzbeško: Sugʻd; kitajsko: 粟特, mandarinščina: Sùtè, srednjekitajsko: Suwk-dok) je bila starodavna civilizacija perzijskega ljudstva in satrapija Ahemenidskega cesarstva, osemnajsta na seznamu Behistunskih napisov Dareja Velikega.
Poglej Arija (satrapija) in Sogdija
Topografija
topografskih kartah Topografíja je predvsem geografski pojem, ki se nanaša na opisovanje in preučevanje Zemljinih površinskih značilnosti oziroma fizičnogeografskih značilnosti, kot so višina, nagib in slemenitev.
Poglej Arija (satrapija) in Topografija
Vino
Kozarec rdečega vina. Vino je alkoholna pijača, ki nastane kot rezultat alkoholnega vrenja grozdnega soka oziroma mošta.
Poglej Arija (satrapija) in Vino