Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Arija (satrapija) in Perzepolis

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Arija (satrapija) in Perzepolis

Arija (satrapija) vs. Perzepolis

Arija (staroperzijsko: Haraiva, grško: Areia/Aria) je bila pokrajina v vzhodnem delu Perzijskega cesarstva, ki jo klasični viri pogosto zamenjujejo z Arijano – domovino Arijcev. Perzepolis (staroperz. Pārsa, perz. تخت جمشید/پارسه; Taht-e Jamshid ali Tahsti Jamshid; tudi Chehel minar), je bilo ceremonialno glavno mesto Perzijskega cesarstva v času iranske dinastije Ahemenidov.

Podobnosti med Arija (satrapija) in Perzepolis

Arija (satrapija) in Perzepolis še 8 stvari v skupni (v Unijapedija): Ahemenidi, Aleksander Veliki, Darej I., Herodot, Perzijsko cesarstvo, Sasanidsko cesarstvo, Selevkidsko cesarstvo, Topografija.

Ahemenidi

Rodbina Ahemenidov (staroperzijsko: 𐏃𐎧𐎠𐎶𐎴𐎡𐏁𐎡𐎹 |Haxāmanišyaʰ; perzijsko هخامنشی Haxâmaneši; starogrško Ἀχαιμενίδης - Akhaimenídēs; latinsko Achaemenides) je bila rodbina starega perzijskega cesarstva oziroma Ahemenidskega cesarstva, imenovana po svojem ustanovitelju Ahemenu. Zemljevid Kraljevske ceste v času Ahemenidskega cesarstva Ahemenidi so vladali približno od leta 700 pr. n. št.. Sredi 6. stoletja pr. n. št. so zrušili oblast Medijcev in ustanovili močno državo Perzijo. Perzijo je leta 331 pr. n. št. osvojil Aleksander Veliki in rodbina Ahemenidov je leta 330 pr. n. št. s smrtjo Dareja III. propadla. Perzija je med vladanjem Ahemenidov dosegla visoke kulturne in ekonomske uspehe. Na vrhuncu svojih moči, okrog leta 500 pr. n. š. so ahemenidski vladarji upravljali z ozemlji današnjega Irana, Iraka, Armenije, Afganistana, Turčije, Bolgarije, manjši del Grčije, Egipt, Sirijo, velik del današnjega Pakistana, del Indije, Jordanijo, Izrael/Palestino, Libanon, Kavkaz, Srednjo Azijo, Arabski polotok in Libijo. To perzijsko cesarstvo je bilo do današnjega dne največje svetovno cesarstvo.

Ahemenidi in Arija (satrapija) · Ahemenidi in Perzepolis · Poglej več »

Aleksander Veliki

Aleksander III.

Aleksander Veliki in Arija (satrapija) · Aleksander Veliki in Perzepolis · Poglej več »

Darej I.

Kip Dareja I. Velikega, najden leta 1972 Ahuramazdin znak (Britanski muzej, London). Darej I. Veliki (tudi Darij) (perzijsko داریوش Dâriûš, staroperzijsko Darajavauš, kar pomeni preprečevalec), perzijski kralj (šahinšah), * 549 pr. n. št., † november 486 pr. n. št., Susa.

Arija (satrapija) in Darej I. · Darej I. in Perzepolis · Poglej več »

Herodot

Heródot, starogrški zgodovinar, * okoli 485 pr. n. št., Halikarnas, (sedaj Bodrum, Turčija), † okoli 420 pr. n. št., verjetno Atene ali Turioi, južna Italija.

Arija (satrapija) in Herodot · Herodot in Perzepolis · Poglej več »

Perzijsko cesarstvo

Perzijsko cesarstvo se lahko nanaša na.

Arija (satrapija) in Perzijsko cesarstvo · Perzepolis in Perzijsko cesarstvo · Poglej več »

Sasanidsko cesarstvo

|conventional_long_name.

Arija (satrapija) in Sasanidsko cesarstvo · Perzepolis in Sasanidsko cesarstvo · Poglej več »

Selevkidsko cesarstvo

Selevkidsko cesarstvo (312–47 pr. n. št.) je bila grška država, ki je nastala po smrti Aleksandra Velikega na ozemlju njegovega imperija.

Arija (satrapija) in Selevkidsko cesarstvo · Perzepolis in Selevkidsko cesarstvo · Poglej več »

Topografija

topografskih kartah Topografíja je predvsem geografski pojem, ki se nanaša na opisovanje in preučevanje Zemljinih površinskih značilnosti oziroma fizičnogeografskih značilnosti, kot so višina, nagib in slemenitev.

Arija (satrapija) in Topografija · Perzepolis in Topografija · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Arija (satrapija) in Perzepolis

Arija (satrapija) 29 odnose, medtem ko je Perzepolis 82. Saj imajo skupno 8, indeks Jaccard je 7.21% = 8 / (29 + 82).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Arija (satrapija) in Perzepolis. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:

Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »