Kazalo
31 odnosi: Arheologija, Avstrija, Švica, Doktorat, Druga svetovna vojna, DZS, Filologija, Filozofija, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Gimnazija Vič, Gorica, Josip Tominšek, Karlova univerza v Pragi, Knjaževac, Kranj, Ljubljana, Maribor, Planinski vestnik, Praga, Profesor, Slovenci, Sorbona, Srbija, Strasbourg, Univerza, Univerza v Gradcu, Univerza v Zagrebu, 1900, 1992, 21. april, 29. oktober.
Arheologija
Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.
Poglej Helena Gizela Stupan in Arheologija
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Helena Gizela Stupan in Avstrija
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Poglej Helena Gizela Stupan in Švica
Doktorat
Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.
Poglej Helena Gizela Stupan in Doktorat
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Helena Gizela Stupan in Druga svetovna vojna
DZS
DZS, d.d. (nekdaj Državna založba Slovenije) je slovenska založba, ki se osredotoča na izdajanje učbenikov, leksikonov, slovarjev in sorodnih tiskovin, pomembna dejavnost podjetja pa je tudi trgovina s pisarniškimi in šolskimi potrebščinami.
Poglej Helena Gizela Stupan in DZS
Filologija
Filologíja je znanstvena veda o zgodovini in razumevanju jezika in književnosti.
Poglej Helena Gizela Stupan in Filologija
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Helena Gizela Stupan in Filozofija
Filozofska fakulteta v Ljubljani
Logotip fakultete Filozofska fakulteta je ena od ustanovnih članic Univerze v Ljubljani.
Poglej Helena Gizela Stupan in Filozofska fakulteta v Ljubljani
Gimnazija Vič
Gimnazija Vič je splošna gimnazija v Ljubljani.
Poglej Helena Gizela Stupan in Gimnazija Vič
Gorica
Gorica (vzhodnofurlansko Guriza; v Novi Gorici je pogovorno znana kot stara Gorica) je mesto z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo (Novo Gorico oziroma Solkanom na severovzhodu in Šempetrom pri Gorici na jugovzhodu), v deželi Furlanija - Julijska krajina in je četrto največje mesto te dežele.
Poglej Helena Gizela Stupan in Gorica
Josip Tominšek
Josip Tominšek, slovenski jezikoslovec, slavist, literarni zgodovinar, letalski funkcionar in planinec, * 4. marec 1872, Bočna, † 22. marec 1954, Ljubljana.
Poglej Helena Gizela Stupan in Josip Tominšek
Karlova univerza v Pragi
Karlova univerza v Pragi (kratko Karolinum) je najstarejša in največja univerza na Češkem.
Poglej Helena Gizela Stupan in Karlova univerza v Pragi
Knjaževac
Knjaževac (izvirno Књажевац) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Zaječarskega upravnega okraja.
Poglej Helena Gizela Stupan in Knjaževac
Kranj
Kranj je mesto na Gorenjskem v Republiki Sloveniji, sedež Mestne občine Kranj in upravne enote.
Poglej Helena Gizela Stupan in Kranj
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Helena Gizela Stupan in Ljubljana
Maribor
Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.
Poglej Helena Gizela Stupan in Maribor
Planinski vestnik
Planinski vestnik (okrajšano PV) velja za najstarejšo slovensko revijo, ki še vedno izhaja.
Poglej Helena Gizela Stupan in Planinski vestnik
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Poglej Helena Gizela Stupan in Praga
Profesor
Profesor (okrajšava prof.) je učitelj, predavatelj in raziskovalec, običajno v okviru univerze.
Poglej Helena Gizela Stupan in Profesor
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Helena Gizela Stupan in Slovenci
Sorbona
Pročelje sedeža Sorbonne Nouvelle Sorbona je ime povezano z zgodovinsko univerzo v Parizu, glavnem mestu Francije.
Poglej Helena Gizela Stupan in Sorbona
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Poglej Helena Gizela Stupan in Srbija
Strasbourg
Strasbourg (francosko Strasbourg, IPA; alzaško Strossburi; nemško Straßburg/Strassburg) je največje mesto in glavno mesto francoske regije Alzacije, prefektura in občina departmaja Spodnji Ren.
Poglej Helena Gizela Stupan in Strasbourg
Univerza
Univêrza (knjižno vseučilíšče) je visokošolska izobraževalna in raziskovalna organizacija s pravico podeljevanja akademskih nazivov.
Poglej Helena Gizela Stupan in Univerza
Univerza v Gradcu
Univerza Karla in Franca v Gradcu je druga največja in druga najstarejša univerza v Avstriji za Univerzo na Dunaju in največja na Štajerskem.
Poglej Helena Gizela Stupan in Univerza v Gradcu
Univerza v Zagrebu
Stavba rektorata in Pravne fakultete Univerze v Zagrebu. Univerza v Zagrebu je ena najstarejših univerz v Evropi, saj je bila prvič ustanovljena že 23. septembra 1669, ko je bil zagrebški jezuitski kolegij povzdignjen v univerzo, po ukinitvi jezuitskega reda pa je bila 1776 z ukazom Marije Terezije obnovljena kot kraljeva akademija znanosti.
Poglej Helena Gizela Stupan in Univerza v Zagrebu
1900
1900 (MCM) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Helena Gizela Stupan in 1900
1992
1992 (MCMXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Helena Gizela Stupan in 1992
21. april
21.
Poglej Helena Gizela Stupan in 21. april
29. oktober
29.
Poglej Helena Gizela Stupan in 29. oktober
Prav tako znan kot Helena Gizela Stupan, roj. Torninšek, Helena Stupan, Helena Stupan Tominšek, Helena Stupan-Tominšek, Helena Tominšek.