Kazalo
43 odnosi: Attemsi, Avstrijsko cesarstvo, Avstro-Ogrska, Bled, Bosna in Hercegovina, Celje, Drava, Fruška gora, Gradbeništvo, Gradec, Hrvaška, Industrija, Južna železnica, Karlovec, Kolpa, Krapina, Lazaret, Lepoglava, Ljubljana, Ljubljansko barje, Mlin, Neretva, Oglej, Oskar Pongratz, Praga, Premogovnik, Reka, Hrvaška, Rječina, Sava, Sisek, Slovenci, Slovenska Bistrica, Sušak, Reka, Trst, Varaždin, Vojna krajina, Vrdnik, Zagreb, Zaprešić, 1822, 1889, 31. december, 4. januar.
Attemsi
Grb grofov Attemsov Ruševine gradu Zgornji Attems, v Ahtenu (Attimis). Rodbina Attems je bila ena najvplivnejših in najpomembnejših plemiških rodbin na Slovenskem, še posebej na Štajerskem.
Poglej Gvidon Pongratz in Attemsi
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Poglej Gvidon Pongratz in Avstrijsko cesarstvo
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Gvidon Pongratz in Avstro-Ogrska
Bled
Bled (Veldes,Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 146. v starejših virih tudi Feldes) je mesto in turistično središče s približno 5.000 prebivalci in središče Občine Bled v Sloveniji.
Poglej Gvidon Pongratz in Bled
Bosna in Hercegovina
Bosna in Hercegovina (izvirno: Bosna i Hercegovina, okrajšava BiH, srbska cirilica: Боснa и Херцеговина), neformalno samo Bosna, je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika v okviru Jugoslavije (SFRJ).
Poglej Gvidon Pongratz in Bosna in Hercegovina
Celje
Celje je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji, sedež mestne občine Celje in upravne enote ter središče Savinjske statistične regije.
Poglej Gvidon Pongratz in Celje
Drava
Drava je reka v Srednji Evropi, desni pritok Donave.
Poglej Gvidon Pongratz in Drava
Fruška gora
Frúška gôra je vzpetina v Sremu.
Poglej Gvidon Pongratz in Fruška gora
Gradbeništvo
Pragersko-Ormož Gradbeništvo je tehnična stroka, ki se ukvarja s projektiranjem, statičnimi in dinamičnimi izračuni, gradnjo, sanacijo in končno porušitvijo grajenih objektov.
Poglej Gvidon Pongratz in Gradbeništvo
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Poglej Gvidon Pongratz in Gradec
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Gvidon Pongratz in Hrvaška
Industrija
Industrija se lahko nanaša na.
Poglej Gvidon Pongratz in Industrija
Južna železnica
Južna železnica (nemško Südbahn) je 577,2 km dolga dvotirna železniška proga, ki je povezala Dunaj s Trstom.
Poglej Gvidon Pongratz in Južna železnica
Karlovec
Karlovec (ali Carlstadt) je mesto z nekaj več kot 40.000 prebivalci na Hrvaškem.
Poglej Gvidon Pongratz in Karlovec
Kolpa
Kólpa (hrv. Kupa, v Beli krajini Kóupa) je mejna reka med Slovenijo in Hrvaško, desni pritok Save na Hrvaškem.
Poglej Gvidon Pongratz in Kolpa
Krapina
Krapina je mesto in neformalno središče hrvaškega Zagorja.
Poglej Gvidon Pongratz in Krapina
Lazaret
Lazaret je bil neke vrste bolnišnica za okužene z gobavostjo in kugo.
Poglej Gvidon Pongratz in Lazaret
Lepoglava
Lepoglava je mesto na Hrvaškem, ki upravno spada pod Varaždinsko županijo.
Poglej Gvidon Pongratz in Lepoglava
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Gvidon Pongratz in Ljubljana
Ljubljansko barje
Podpečjo Krim) Ljubljansko barje meri 163 km² oziroma 0,9 % slovenskega ozemlja.
Poglej Gvidon Pongratz in Ljubljansko barje
Mlin
Vodni mlin za mletje žitaric Mlin je stroj, naprava ali industrijski obrat za drobljenje, mletje, različnih materialov, kot so: žito, premog, cement, kava, kamenja, rud idr., v sipko snov ali prah.
Poglej Gvidon Pongratz in Mlin
Neretva
Neretva (srbska cirilica: Неретва), znana tudi kot Narenta, je ena večjih rek na vzhodnem delu jadranskega povodja.
Poglej Gvidon Pongratz in Neretva
Oglej
Oglej (latinsko in italijansko Aquileia, furlansko Aquilee, vzhodno-furlansko Aquilea, staro-furlansko Olee/Olea; beneško-italijansko: Aquiłeja/Aquiłegia) je italijansko mesto v Furlaniji - Julijski krajini.
Poglej Gvidon Pongratz in Oglej
Oskar Pongratz
Oskar Pongratz, slovenski odvetnik in industrialec, * 25. december 1826, Slovenska Bistrica, Avstrijsko cesarstvo, † 29. april 1892, Dunaj, Avstro-Ogrska.
Poglej Gvidon Pongratz in Oskar Pongratz
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Poglej Gvidon Pongratz in Praga
Premogovnik
Primer dnevnega kopa premoga v Kočevju, 1926 Premogovnik je tip rudnika, v katerem se pridobiva premog.
Poglej Gvidon Pongratz in Premogovnik
Reka, Hrvaška
Réka (madžarsko Fiume, lokalno čakavsko Reka/Rika; arhaično nemško Sankt Veit am (P)Flaum/Fluß) je tretje največje mesto na Hrvaškem (za Zagrebom in Splitom) in največje pristanišče v državi.
Poglej Gvidon Pongratz in Reka, Hrvaška
Rječina
Rječina (italijansko Fiumara) je reka v Hrvaškem primorju, dolga 18,7 kilometra.
Poglej Gvidon Pongratz in Rječina
Sava
Sáva (hrv. in srb. Sava) je reka v Srednji in Jugovzhodni Evropi, desni pritok Donave, najdaljša reka v Sloveniji, po količini vode največji pritok Donave in drugi največji pritok po velikosti porečja (za Tiso).
Poglej Gvidon Pongratz in Sava
Sisek
Sisek je mesto v osrednji Hrvaški.
Poglej Gvidon Pongratz in Sisek
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Gvidon Pongratz in Slovenci
Slovenska Bistrica
Slovenska Bistrica je manjše mesto v severovzhodni Sloveniji.
Poglej Gvidon Pongratz in Slovenska Bistrica
Sušak, Reka
Pogled na zahodni del Sušaka Sušak je nekdanje samostojno mesto in dandanašnji del mesta Reke na Hrvaškem, ki leži vzhodno od reke Rječine.
Poglej Gvidon Pongratz in Sušak, Reka
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Poglej Gvidon Pongratz in Trst
Varaždin
Varaždin (nemško Warasdin, madžarsko Varasd, latinsko Varasdinum) je mesto na severu Hrvaške, 81 km severno od Zagreba.
Poglej Gvidon Pongratz in Varaždin
Vojna krajina
Zemljevid Vojne krajine Vôjna krájina je območje na SZ današnje Hrvaške in JV Slovenije, ki je med letoma 1460 in 1881 nastala vzdolž najbolj izpostavljenega odseka avstrijsko-osmanske meje zaradi obrambe pred turškimi vpadi.
Poglej Gvidon Pongratz in Vojna krajina
Vrdnik
Vrdnik (izvirno Врдник), madžarsko Rednek, je naselje v Srbiji, ki upravno spada pod Občino Irig; slednja pa je del Sremskega upravnega okraja.
Poglej Gvidon Pongratz in Vrdnik
Zagreb
Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.
Poglej Gvidon Pongratz in Zagreb
Zaprešić
Zaprešić je satelitsko mesto na zahodnem obrobju Zagreba na Hrvaškem, ki ima okoli 19.000 prebivalcev (2021, mestna občina pa dobrih 24.000) in upravno spada v Zagrebško županijo.
Poglej Gvidon Pongratz in Zaprešić
1822
1822 (MDCCCXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Gvidon Pongratz in 1822
1889
1889 (MDCCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Gvidon Pongratz in 1889
31. december
31.
Poglej Gvidon Pongratz in 31. december
4. januar
4.
Poglej Gvidon Pongratz in 4. januar
Prav tako znan kot Gvidon Pogratz.