Kazalo
55 odnosi: Anton Martin Slomšek, Štajerska, Štajerska (vojvodina), Čedad, Bavarska, Bazilika Marije, Božje Matere, Beneška republika, Brežice, Diplomacija, Druga svetovna vojna, Dunaj, Dvorec Štatenberg, Dvorec Dornava, Ernest Amadej Attems, Ferdinand II. Habsburški, Frankovska, Furlanija, Goriška (grofija), Goriški grofje, Gorica, Grad Brežice, Grad Goričane, Grad Gornji in Spodnji Ahten (Attems), Grad Hartenštajn, Grad Pilštanj, Grad Podčetrtek, Grad Rajhenburg, Grad Slovenska Bistrica, Grad Vurberk, Gradec, Gradiščanska, Grof, Habsburžani, Herbersteini, Ignacij Marija Attems, Kapucinski samostan Vipavski Križ, Knez, Konstanca, Krška škofija, Lavantinska škofija, Ljubljana, Maksimilijan I. Habsburški, Maniago, Minoritski samostan Olimje, Nacionalizacija, Nadškofija Ljubljana, Občina Miren - Kostanjevica, Podčetrtek, Praga, Rudolf II. Habsburški, ... Razširi indeks (5 več) »
Anton Martin Slomšek
Anton Martin Slomšek, rojen kot Anton Slomšek, slovenski škof, pisatelj, pesnik, pedagog in blaženi, * 26. november 1800, Uniše, † 24. september 1862, Maribor.
Poglej Attemsi in Anton Martin Slomšek
Štajerska
Spodnja Štajerska Štájerska (tudi Spódnja Štájerska, Slovenska Štájerska) je del zgodovinske pokrajine Štajerske v severovzhodni Sloveniji, ki meri 6050 km2, ostali dve štajerski pokrajini, znani kot Srednja in Zgornja Štajerska, ki sestavljata sedanjo avstrijsko zvezno deželo Štajersko, pa sta v Republiki Avstriji.
Poglej Attemsi in Štajerska
Štajerska (vojvodina)
Vojvodski klobuk, pokrivalo štajerskih vojvod Štájerska, vojvodina Svetorimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Habsburške monarhije, ki je obstajala do leta 1918.
Poglej Attemsi in Štajerska (vojvodina)
Čedad
Čedad (italijansko Cividale del Friuli, furlansko Cividât, nemško Östrich), tudi Staro mesto, je mesto v severni Italiji (občina ima 11.500, samo mesto pa okoli 9.000 prebivalcev) ob reki Nadiži, v deželi Furlanija - Julijska krajina.
Poglej Attemsi in Čedad
Bavarska
Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).
Poglej Attemsi in Bavarska
Bazilika Marije, Božje Matere
Bazilika Kraljice Svetogorske, na Sveti Gori pri Novi Gorici je bazilika ter podružnična cerkev Župnije Solkan.
Poglej Attemsi in Bazilika Marije, Božje Matere
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Attemsi in Beneška republika
Brežice
Krškem polju nedaleč od Gorjancev s hribom svetega Vida. Vodovodni stolp grad Brežice (Rann) so mesto z nekaj manj kot 7.000 prebivalci in središče Občine Brežice.
Poglej Attemsi in Brežice
Diplomacija
Diplomacija je umetnost in veščina vodenja pogajanj med predstavniki različnih skupin oz.
Poglej Attemsi in Diplomacija
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Attemsi in Druga svetovna vojna
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Attemsi in Dunaj
Dvorec Štatenberg
Dvorec Štatenberg je baročni dvorec v bližini kraja Makole, na obrobju Haloz in nad reko Dravinjo.
Poglej Attemsi in Dvorec Štatenberg
Dvorec Dornava
Dvorec Dornava se nahaja na ravnini Dravskega polja v naselju Dornava pri Ptuju in sodi med najpomembnejše spomenike profane baročne arhitekture na Slovenskem.
Poglej Attemsi in Dvorec Dornava
Ernest Amadej Attems
grof Ernest Amadej Attems, * 21.
Poglej Attemsi in Ernest Amadej Attems
Ferdinand II. Habsburški
Ferdinand II.
Poglej Attemsi in Ferdinand II. Habsburški
Frankovska
Frankovska (nemško Franken ali Frankenland) je regija v Nemčiji s svojo kulturo in svojim jezikom, ki je podoben narečju v Vzhodni Frankovski, frankovščini.
Poglej Attemsi in Frankovska
Furlanija
Furlanija (furlansko Friûl) je pokrajina v severovzhodni Italiji, ki sestavlja večino italijanske dežele Furlanija - Julijska krajina.
Poglej Attemsi in Furlanija
Goriška (grofija)
Goriška (oziroma Goriško-Gradiška) je bila ena izmed grofij v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Attemsi in Goriška (grofija)
Goriški grofje
Goriški grofje so bili srednjeveška plemiška rodbina, po izvoru iz Pustriške doline (nekdaj Bavarska), danes v vzhodni Južni Tirolski.
Poglej Attemsi in Goriški grofje
Gorica
Gorica (vzhodnofurlansko Guriza; v Novi Gorici je pogovorno znana kot stara Gorica) je mesto z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo (Novo Gorico oziroma Solkanom na severovzhodu in Šempetrom pri Gorici na jugovzhodu), v deželi Furlanija - Julijska krajina in je četrto največje mesto te dežele.
Poglej Attemsi in Gorica
Grad Brežice
Grad Brežice (nemško Rann) je danes najvidnejša stavba v Brežicah, ki jo mesto s pridom koristi.
Poglej Attemsi in Grad Brežice
Grad Goričane
Ruševine gradu Goričane ob dvorcu na Valvasorjevi upodobitvi leta 1679 Grad Goričane (nemško Görtschach, Gorizach) je nekoč stal na griču nad sedanjo graščino Goričane ob cesti med Medvodami in Škofjo Loko.
Poglej Attemsi in Grad Goričane
Grad Gornji in Spodnji Ahten (Attems)
Ruševine gradu Zgornji Attems, v Ahtenu (Attimis). Grad Gornji in Spodnji Ahten (Attems) ali Grad Attimis sta bila gradova pri Ahtenu, Furlanija, v severni Italiji.
Poglej Attemsi in Grad Gornji in Spodnji Ahten (Attems)
Grad Hartenštajn
Grad Hartenštajn (nemško Hartenstein) je stal v naselju Pilštanj v občini Kozje.
Poglej Attemsi in Grad Hartenštajn
Grad Pilštanj
Grad Pilštanj (nemško Peilenstein) je stal v naselju Pilštanj v občini Kozje.
Poglej Attemsi in Grad Pilštanj
Grad Podčetrtek
Grad Početrtek leta 1830, avtor: Joseph Franz Kaiser (1786–1859) Grad Podčetrtek na franciscejskem katastru za Štajersko, 1823-1869 Grad Podčetrtek (nemško Windischlandsberg) stoji v občini Podčetrtek.
Poglej Attemsi in Grad Podčetrtek
Grad Rajhenburg
Grad Rajhenburg, tudi grad Brestanica, stoji v Brestanici nad sotočjem rek Brestanice in Save.
Poglej Attemsi in Grad Rajhenburg
Grad Slovenska Bistrica
Grad Slovenska Bistrica je grad v mestu Slovenska Bistrica.
Poglej Attemsi in Grad Slovenska Bistrica
Grad Vurberk
Grad Vurberk stoji na južnem delu Slovenskih goric, na strmi levi obali reke Drave in je bil prvič posredno omenjen leta 1238, ko je omenjen njegov graditelj Wigand (Wigandus de Wrmberch).
Poglej Attemsi in Grad Vurberk
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Poglej Attemsi in Gradec
Gradiščanska
Gradiščanska (Burgenland, Gradišće, gradiščansko: Gradišće, prekmursko: Gradišče, Várvidék, slovaško/Hradsko) je zvezna dežela Avstrije, ki se razprostira ob celotni meji z Madžarsko, meji še na Štajersko in Spodnjo Avstrijo, na skrajnih koncih pa se dotika Slovenije (Prekmurja oz.
Poglej Attemsi in Gradiščanska
Grof
Gròf (ž. grofíca) je visok plemiški naziv, ki izvira iz nemščine Graf.
Poglej Attemsi in Grof
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Attemsi in Habsburžani
Herbersteini
grb rodbine Herberstein Herbersteini so bili plemiška rodbina, ki je na Slovenskem bivala med 15. in 20.
Poglej Attemsi in Herbersteini
Ignacij Marija Attems
Ignacij Marija Attems (nemško: Ignaz Maria graf Attems) (15. avgust 1652 – 13. december 1732) je bil grof Attems, ki je »ustanovil« štajersko vejo Attemsov, ene najštevilnejših plemiških rodbin na področju nekdanje Notranje Avstrije.
Poglej Attemsi in Ignacij Marija Attems
Kapucinski samostan Vipavski Križ
Kapucinski samostan sv. Frančiška je samostanski kompleks zgrajen v letih 1637-1943 in stoji v slovenski vasi Vipavski Križ.
Poglej Attemsi in Kapucinski samostan Vipavski Križ
Knez
Knez (lat. princeps, dux, comes, nem. fürst, rusko князь (knjaz); ženska oblika kneginja - княгиня (knjaginja)) je označitev za vodjo večje plemenske ali ozemeljske enote (npr. kneževine), pa tudi vladarski ali plemiški naziv, ki se v romanskih jezikih in angleščini prevaja kot princ.
Poglej Attemsi in Knez
Konstanca
Konstanca je lahko.
Poglej Attemsi in Konstanca
Krška škofija
Krška škofija (v nemščini neuradno tudi Diözese Gurk–Klagenfurt), v slovenščini neuradno tudi v določenih kontekstih Koroška škofija, je rimskokatoliška sufraganska škofija, ki spada pod Metropolijo Salzburg.
Poglej Attemsi in Krška škofija
Lavantinska škofija
Lavantinska škofija je bila sufraganska škofija Salzburške nadškofije, ustanovljena leta 1228, s škofijskim sedežem v Šentandražu v Labotski dolini, od leta 1859 pa v Mariboru.
Poglej Attemsi in Lavantinska škofija
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Attemsi in Ljubljana
Maksimilijan I. Habsburški
Maksimilijan I. Habsburški, nemški kralj (1486), cesar Svetega rimskega cesarstva (1508), * 22. marec 1459, Dunajsko Novo mesto, † 12. januar 1519, Wels, Zgornja Avstrija.
Poglej Attemsi in Maksimilijan I. Habsburški
Maniago
Maniago (furlansko Manià) je italijansko mesto in občina s skoraj 12.000 prebivalci v deželi Furlanija-Julijska krajina, na robu furlanske ravnine in na vznožju Karnijskih Predalp ter narodnega parka Parco Naturale Dolomiti Friulane.
Poglej Attemsi in Maniago
Minoritski samostan Olimje
Minoritski samostan Olimje (prej Pavlinski samostan Olimje, pred tem pa Grad Olimje) se nahaja v istoimenskem naselju v Občini Podčetrtek.
Poglej Attemsi in Minoritski samostan Olimje
Nacionalizacija
Nacionalizácija ali podržávljenje je dejanje prevzema zasebne lastnine (zemljišča, objekti) s strani države.
Poglej Attemsi in Nacionalizacija
Nadškofija Ljubljana
Nadškofija Ljubljana je ena izmed šestih slovenskih škofij oziroma ena izmed dveh slovenskih nadškofij.
Poglej Attemsi in Nadškofija Ljubljana
Občina Miren - Kostanjevica
Občina Miren - Kostanjevica je ena od občin v Republiki Sloveniji.
Poglej Attemsi in Občina Miren - Kostanjevica
Podčetrtek
Podčetrtek je naselje, središče občine Podčetrtek.
Poglej Attemsi in Podčetrtek
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Poglej Attemsi in Praga
Rudolf II. Habsburški
Rudolf II.
Poglej Attemsi in Rudolf II. Habsburški
Seznam plemiških rodbin na Slovenskem
Abecedni seznam več kot 180 plemiških rodbin na Slovenskem.
Poglej Attemsi in Seznam plemiških rodbin na Slovenskem
Seznam rimskokatoliških nadškofov Gorice
Seznam rimskokatoliških nadškofov Nadškofije Gorica.
Poglej Attemsi in Seznam rimskokatoliških nadškofov Gorice
Slovenska Bistrica
Slovenska Bistrica je manjše mesto v severovzhodni Sloveniji.
Poglej Attemsi in Slovenska Bistrica
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Attemsi in Sveto rimsko cesarstvo
Vipavski Križ
Vipavski Križ je nekdanje slovensko mesto in sedež Krajevne skupnosti Vipavski križ.
Poglej Attemsi in Vipavski Križ
Prav tako znan kot Attems.