Kazalo
124 odnosi: Aljaska, Apalači, Atlantski ocean, Škotska, Švedska, Baker, Baltsko morje, Barentsovo morje, Barje, Bodika, Bor (drevo), Bouvetov otok, Bukev, Cink, Divji kostanj, Dob, Dob (drevo), Dovre, Dovrefjell, Endemit, Evropa, Evropski bober, Fen (veter), Finnmark, Finnmarksvidda, Finska, Fjord, Galdhøpiggen, Geirangerfjord, Glomma, Gorski brest, Gozd, Gozdna bekica, Graden, Habitat, Hardangerfjord, Hardangervidda, Holocen, Hornindalsvatnet, Irska, Islandija, Jan Mayen, Jerebika, Jezero, Jostedalsbreen, Jotunheimen, Kamčatka, Kit glavač, Kola (polotok), Kontinentalna polica, ... Razširi indeks (74 več) »
Aljaska
Aljáska (angleško Alaska) je najsevernejša in predzadnja (49. po vrsti, pridružena leta 1959) pridružena zvezna država ZDA.
Poglej Geografija Norveške in Aljaska
Apalači
Apalači Apalači so gorovje v JV Severne Amerike.
Poglej Geografija Norveške in Apalači
Atlantski ocean
Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.
Poglej Geografija Norveške in Atlantski ocean
Škotska
Škotska (škotsko-gelsko Alba, angleško in skotsko Scotland) je nekdanja Kraljevina Škotska na severni tretjini Britanskega otočja.
Poglej Geografija Norveške in Škotska
Švedska
Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.
Poglej Geografija Norveške in Švedska
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Poglej Geografija Norveške in Baker
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Poglej Geografija Norveške in Baltsko morje
Barentsovo morje
Lokacija Barentsovega morja Barentsovo morje (- Barencevo more) je morje v Arktičnem oceanu, ki se nahaja severno od Norveške in Rusije.
Poglej Geografija Norveške in Barentsovo morje
Barje
Friziji, Nemčija Barje je poseben tip mokrišča, za katerega je značilno stalno ali občasno zastajanje vode.
Poglej Geografija Norveške in Barje
Bodika
Bodika (znanstveno ime Scorpaena) je velik rod morskih rib.
Poglej Geografija Norveške in Bodika
Bor (drevo)
Bor je iglasto drevo iz rodu borovcev (Pinus) v družini borovk (Pinaceae).
Poglej Geografija Norveške in Bor (drevo)
Bouvetov otok
Bouvetov otok (norveško Bouvetøya) je nenaseljen otok v južnem Atlantskem oceanu, jugo-jugozahodno od Rta dobrega upanja v južni Afriki.
Poglej Geografija Norveške in Bouvetov otok
Bukev
Bukev (znanstveno ime Fagus sylvatica) je do 40 m visoko gozdno listnato drevo z gladkim lubjem.
Poglej Geografija Norveške in Bukev
Cink
Cínk (latinsko zincum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zn in atomsko število 30.
Poglej Geografija Norveške in Cink
Divji kostanj
Rod divji kostanj (znanstveno ime Aesculus) obsega 20 do 25 vrst listavcev in grmov, ki rastejo v zmernem pasu severne poloble; od tega jih 7 do 10 izvira iz Severne Amerike, 13 do 15 pa iz Evrazije.
Poglej Geografija Norveške in Divji kostanj
Dob
Dob je lahko.
Poglej Geografija Norveške in Dob
Dob (drevo)
Dob (znanstveno ime Quercus robur) je listopadno drevo iz družine bukovk.
Poglej Geografija Norveške in Dob (drevo)
Dovre
Dovre je vas in občina v administrativni regiji Hordaland na Norveškem.
Poglej Geografija Norveške in Dovre
Dovrefjell
Dovrefjell je gorovje v osrednji Norveški, ki tvori naravno pregrado med vzhodno Norveško in Trøndelagom.
Poglej Geografija Norveške in Dovrefjell
Endemit
Endemít je žival ali rastlina, ki jo je moč najti le v nekaterih omejenih predelih sveta (arealu).
Poglej Geografija Norveške in Endemit
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Geografija Norveške in Evropa
Evropski bober
Evropski bober (znanstveno ime Castor fiber) je z do 30 kg telesne mase največji evropski glodavec.
Poglej Geografija Norveške in Evropski bober
Fen (veter)
Fen (veter) je topel, suh, sunkovit veter, ki piha z gorskih pobočji navzdol v zavetrne doline predvsem srednje Evrope.
Poglej Geografija Norveške in Fen (veter)
Finnmark
ali Finnmárku je nekdanja administrativna regija na skrajnem severovzhodu Norveške, ki na zahodu meji na nekdanjo administrativno regijo Troms, Finsko (finsko Laponsko) na jugu in Rusijo (Oblast Murmansk) na vzhodu.
Poglej Geografija Norveške in Finnmark
Finnmarksvidda
Finnmarksvidda (severnosamijsko Finnmárkkoduottar) je največja norveška planota s površino večjo od 22.000 kvadratnih kilometrov.
Poglej Geografija Norveške in Finnmarksvidda
Finska
Republika Finska (finsko: Suomi, švedsko: Finland) je obmorska Nordijska država, ki na jugozahodu meji na Baltsko morje, na jugovzhodu na Finski zaliv, na zahodu na Botniški zaliv.
Poglej Geografija Norveške in Finska
Fjord
Fjord Grenlandiji, z manjšimi fjordi. Na dnu je najdaljši fjord na svetu - Scoresby Sund Fjord je potopljena ledeniška dolina, ki jo je zalilo morje.
Poglej Geografija Norveške in Fjord
Galdhøpiggen
Galdhøpiggen (norveška izgovorjava) je najvišja gora na Norveškem, v Skandinaviji in Severni Evropi.
Poglej Geografija Norveške in Galdhøpiggen
Geirangerfjord
Geirangerfjord (Geirangerfjorden) je fjord v regiji Sunnmøre okrožja Møre og Romsdal na Norveškem.
Poglej Geografija Norveške in Geirangerfjord
Glomma
Glomma ali Glåma je najdaljša in najobsežnejša reka na Norveškem.
Poglej Geografija Norveške in Glomma
Gorski brest
Gorski brest, v Sloveniji poznan tudi pod imenom Goli brest (znanstveno ime Ulmus glabra) je najbolj razširjena vrsta brestov v Sloveniji.
Poglej Geografija Norveške in Gorski brest
Gozd
Listnati gozd Gozd v pomladanskem času Gozd (tudi hosta, les, narečno šuma, gmajna, loza) je tip kopenskega ekosistema, navzven prepoznaven po poraslosti z gozdnim drevjem.
Poglej Geografija Norveške in Gozd
Gozdna bekica
Gozdna bekica (znanstveno ime Luzula sylvatica) je šopasta zimzelena trajnica iz družine ločkovk, ki je razširjena tudi v Sloveniji.
Poglej Geografija Norveške in Gozdna bekica
Graden
Listje in želod Graden (znanstveno ime Quercus petraea ali Quercus sessiliflora) je vrsta hrasta, ki je samonikel v pretežnem delu srednje in jugovzhodne Evrope.
Poglej Geografija Norveške in Graden
Habitat
Habitat pomeni življenjsko okolje posamezne vrste ali skupin rastlin, gliv ali živali, pravzaprav njihovo domovanje oziroma bivališče.
Poglej Geografija Norveške in Habitat
Hardangerfjord
Hardangerfjord je peti najdaljši fjord na svetu in drugi najdaljši fjord na Norveškem.
Poglej Geografija Norveške in Hardangerfjord
Hardangervidda
Hardangervidda je gorska planota (norveško vidde) v osrednji južni Norveški, ki pokriva dele okrožij Vestland, Vestfold og Telemark in Viken.
Poglej Geografija Norveške in Hardangervidda
Holocen
Holocen je geološka doba, ki se je začela približno 11.500 koledarskih let pred sedanjostjo (okrog 9500 pr. n. št.) in se nadaljuje do danes.
Poglej Geografija Norveške in Holocen
Hornindalsvatnet
Hornindalsvatnet je najgloblje jezero na Norveškem in v Evropi in trinajsto najgloblje jezero na svetu, uradno izmerjena globina 514 metrov.
Poglej Geografija Norveške in Hornindalsvatnet
Irska
Irska (tudi Republika Irska) je parlamentarna republika in otoška država v Britanskem otočju na skrajnem zahodu Evrope, ki pokriva približno pet šestin otoka Irske ob severozahodni obali Evrope, preostala šestina irskega otoka je znana kot Severna Irska in je del Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Geografija Norveške in Irska
Islandija
Islandija (islandsko Ísland) je otoška država v severnem Atlantskem oceanu, med Grenlandijo in Britanskim otočjem, severozahodno od Ferskih otokov.
Poglej Geografija Norveške in Islandija
Jan Mayen
Jan Mayen je otok med Grenlandijo in severom Norveške na položaju 71° severne zemljepisne širine in 8° zahodne zemljepisne dolžine, pripada Norveški.
Poglej Geografija Norveške in Jan Mayen
Jerebika
Jerebíka (znanstveno ime Sorbus aucuparia) je listnato drevo z užitnimi plodovi.
Poglej Geografija Norveške in Jerebika
Jezero
Blejsko jezero Jezero Billy v Utahu Jézero je velika (po navadi sladkovodna) stoječa vodna površina, ki jo obkroža kopno.
Poglej Geografija Norveške in Jezero
Jostedalsbreen
Jostedalsbreen ali ledenik Jostedal (norveško) je največji ledenik v celinski Evropi.
Poglej Geografija Norveške in Jostedalsbreen
Jotunheimen
Jotunheimen (norveška izgovorjava; "dom Jötunn") je gorsko območje s približno 3500 kvadratnimi kilometri na jugu Norveške in je del dolgega območja, znanega kot Skandinavsko gorovje.
Poglej Geografija Norveške in Jotunheimen
Kamčatka
Kamčatka je 1250 kilometrov dolg polotok na Ruskem Daljnem vzhodu.
Poglej Geografija Norveške in Kamčatka
Kit glavač
Kit glavač (znanstveno ime Physeter macrocephalus) je največji predstavnik zobatih kitov in tudi največja živeča zobata žival.
Poglej Geografija Norveške in Kit glavač
Kola (polotok)
Kola (Kol'skij poluostrov; laponsko Guoládatnjárga) je polotok na skrajnem severozahodu Rusije, ki ga na severu obliva Barentsovo morje, na vzhodu in jugu pa Belo morje.
Poglej Geografija Norveške in Kola (polotok)
Kontinentalna polica
Anatomija epikontinentalnega pasu južno vzhodni obali Združenih držav Amerike Kontinentalna polica (tudi kontinentalni šelf ali šelf) je potopljeno območje okrog celin, ki ga prekriva med 100 in 200 metrov globoko morje (šelfsko morje).
Poglej Geografija Norveške in Kontinentalna polica
Ledena doba
Ledena doba je obdobje dolgotrajne ohladitve Zemljinega podnebja, katere posledica je razširitev kontinentalnih, polarnih in gorskih ledenikov.
Poglej Geografija Norveške in Ledena doba
Ledenik
Ostanki Triglavskega ledenika, stanje: september 2002 Ledenik je tok ledu v visokogorju ali v polarnem svetu, ki se zaradi lastne teže in gravitacije pomika v nižjo lego.
Poglej Geografija Norveške in Ledenik
Les
za druge pomene glej Gozd in Les (razločitev)Les v obliki hlodov, pripravljenih za nadaljnjo obdelavo Lés je organski material, primarno je v deblih dreves ali grmov.
Poglej Geografija Norveške in Les
Lipovec
Lipovec je lahko.
Poglej Geografija Norveške in Lipovec
Lofoti
Moskenes, Lofoti Lofoti so otočje in tradicionalno okrožje v administrativni regiji Nordland na Norveškem.
Poglej Geografija Norveške in Lofoti
Los
Lós (znanstveno ime Alces alces) je največji predstavnik družine jelenov.
Poglej Geografija Norveške in Los
Lysefjord
Lysefjord ali Lysefjorden je fjord na območju tradicionalnega okrožja Ryfylke v okrožju Rogaland na jugozahodu Norveške.
Poglej Geografija Norveške in Lysefjord
Malinjak
Malinjak (znanstveno ime Rubus idaeus) je vrsta grmovnice s sadeži vijoličnordeče barve, ki jih imenujemo maline.
Poglej Geografija Norveške in Malinjak
Mjøsa
Mjøsa je največje norveško jezero, pa tudi eno najglobljih jezer na Norveškem in v Evropi.
Poglej Geografija Norveške in Mjøsa
Mokrišče
Nihanja višine vode, predvsem zaradi umetnih poplav in bobrov, povzročajo občasno odmiranje drevesnega pasu. Mokrišče je območje, ki je redno zadostno preplavljeno s površinsko ali podzemsko vodo, da lahko omogoča življenje rastlinskemu in vodnemu življenju, ki za rast in razmnoževanje potrebuje mokro ali občasno mokro prst.
Poglej Geografija Norveške in Mokrišče
Nafta
V morje razlita nafta Nafta tudi Petrolej (πέτρα (kamen) + Latin: oleum (olje) je gosta, temnorjava ali zelenkasta slabo vnetljiva tekočina, ki se nahaja v zgornjih plasteh nekaterih delov Zemljine skorje, veliko nahajališč je tudi pod morjem. Danes je to zelo pomemben energetski in surovinski vir.
Poglej Geografija Norveške in Nafta
Narodni parki Norveške
Norveška ima 47 narodnih parkov, od tega 40 na celini in 7 na Svalbardu.
Poglej Geografija Norveške in Narodni parki Norveške
Narvik
Narvik (severnosamijsko Áhkanjárga) je po številu prebivalcev tretja največja občina v okrožju Nordland na Norveškem.
Poglej Geografija Norveške in Narvik
Navadna bodika
Navadna bodika (znanstveno ime Ilex aquifolium) je vednozeleno drevo z bodičastimi listi.
Poglej Geografija Norveške in Navadna bodika
Navadna dobra misel
Navádna dôbra mísel (znanstveno ime Origanum vulgare - Grki so rastlino imenovali Orosganos, gorsko veselje; slovensko tudi divji majaron, kot začimba navadno pod imenom origano) je trajnica z drobnimi škrlatnimi cvetovi, ki zraste približno pol metra visoko.
Poglej Geografija Norveške in Navadna dobra misel
Navadna leska
Navádna leska (znanstveno ime Corylus avellana) je listopadni grm z užitnimi plodovi, ki je pogost tudi v slovenskih gozdovih.
Poglej Geografija Norveške in Navadna leska
Navadna tisa
Navadna tisa (znanstveno ime Taxus baccata) je iglavec iz družine tisovk, ki je v Sloveniji zavarovana rastlina od leta 1976.
Poglej Geografija Norveške in Navadna tisa
Navadni hmelj
Navadni hmelj (znanstveno ime Humulus lupulus) je večletna dvodomna rastlina vzpenjalka, ki jo gojijo predvsem zaradi storžkov, iz katerih se pripravlja začimbo za pivo.
Poglej Geografija Norveške in Navadni hmelj
Navadni pelin
Navadni pelin (znanstveno ime Artemisia vulgaris) je zdravilna rastlina, ki je razširjena tudi v Sloveniji.
Poglej Geografija Norveške in Navadni pelin
Nikelj
Níkelj (latinsko niccolum) je kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ni in atomsko število 28.
Poglej Geografija Norveške in Nikelj
Norkap
Polnočno sonce na Nordkapu Spredaj Nordkap, zadaj Knivskjellodden Norkap (Nordkapp; severnosamijsko Davvenjárga) je rt na otoku Magerøya v občini Nordkapp na severu Norveške.
Poglej Geografija Norveške in Norkap
Norveško morje
Norveško morje (Noregshaf) je robno morje Arktičnega oceana, ki ga obkrožajo Grenlandsko morje na severozahodu, Barentsovo morje na severovzhodu, Norveška na jugovzhodu in Severno morje na jugu, na jugozahodu pa ga greben med Ferskimi otoki ter Islandijo loči od Atlantskega oceana. Za razliko od mnogih drugih morij večina dna Norveškega morja ni del epikontinentalnega pasu in zato leži na veliki globini v povprečju približno dva kilometra.
Poglej Geografija Norveške in Norveško morje
Ognjenik
Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.
Poglej Geografija Norveške in Ognjenik
Oslofjord
Oslofjord (urbano vzhodnonorveško) je zaliv na jugovzhodu Norveške, ki se razteza od namišljene črte med svetilnikoma Torbjørnskjær in Færder in navzdol do Langesunda na jugu do Osla na severu.
Poglej Geografija Norveške in Oslofjord
Ostrolistni javor
Ostrolistni javor (znanstveno ime Acer platanoides) je listopadno drevo iz družine sapindovk.
Poglej Geografija Norveške in Ostrolistni javor
Otok Petra I.
Otok Petra I. (norveško Peter I Øy) je 243 km² velik otok ognjeniškega nastanka, ki leži približno 450 km od zahodne obale Antarktike na položaju 68° 50' južne geografske širine in 90° 35' zahodne geografske dolžine.
Poglej Geografija Norveške in Otok Petra I.
Padavinska senca
Padavinska senca je suho območje na zavetrni strani gorskega območja (stran od vetra).
Poglej Geografija Norveške in Padavinska senca
Pangea
Zemljevid Pangee Pangea (grško - vse zemlje) je ime, ki se nanaša na supercelino, oziroma na pracelino v času mezozoika, preden je proces tektonike plošč razdvojil njene celine.
Poglej Geografija Norveške in Pangea
Permafrost
Permafrost glede na trajanje in vsebnost ledu Permafrost (merzlota) so trajno zamrznjena tla, kar je posledica celoletnih nizkih temperatur.
Poglej Geografija Norveške in Permafrost
Pirit
Pirit ali železov kršec (FeS2) je znan mineral, po nastanku je magnetna spojina.
Poglej Geografija Norveške in Pirit
Pisana žaba
Pisana žaba (Pelophylax lessonae) je vrsta evropske žabe iz rodu pravih žab.
Poglej Geografija Norveške in Pisana žaba
Podlesna vetrnica
Podlesna vetrnica (znanstveno ime Anemone nemorosa) je trajnica, ki raste v redkih gozdovih, na gozdnih obronkih in na planinskih travnikih.
Poglej Geografija Norveške in Podlesna vetrnica
Polarna lisica
Polarna lisíca ali pesec (znanstveno ime Alopex lagopus ali Vulpes lagopus) je majhna lisica, ki živi v hladnih arktičnih območjih severne poloble.
Poglej Geografija Norveške in Polarna lisica
Polarni sij
Aurora borealis Aurora australis Mednarodne vesoljske postaje Polárni síj ali avróra je sijaj vidne svetlobe v zgornjih delih ozračja, viden ponoči.
Poglej Geografija Norveške in Polarni sij
Pragozd
Pragozd Krokar nad Kolpo Pragozd je gozdna združba, ki je po svoji sestavi, zgradbi in rasti zaključena razvojna stopnja in je ostala absolutno nedotaknjena od človekovega vpliva.
Poglej Geografija Norveške in Pragozd
Prava lakota
Prava lakota (znanstveno ime Galium verum) je zelnata trajnica iz družine broščevk, ki je razširjena skoraj po celi Evropi, pa tudi po Severni Afriki in v zmernem pasu Azije, od Izraela in Turčije do Japonske in Kamčatke.
Poglej Geografija Norveške in Prava lakota
Preikestolen
Preikestolen ali Prekestolen ('prižnica', 'pridigarjev stol') je turistična znamenitost v občini Strand v okrožju Rogaland na Norveškem.
Poglej Geografija Norveške in Preikestolen
Puhasta breza
Puhasta bréza (znanstveno ime Betula pubescens) je listopadno drevo iz družine brezovk.
Poglej Geografija Norveške in Puhasta breza
Rdeči seznam IUCN
Rdeči seznam IUCN (angleško IUCN Red list) obsega niz publikacij Mednarodne zveze za ohranjanje narave in naravnih virov (angleško International Union for the Conservation of Nature and Natural Resources, kratica: IUCN), ki izhajajo vsako leto.
Poglej Geografija Norveške in Rdeči seznam IUCN
Resava
Resava je ime za prostrane odprte površine, obrasle s travami in nizkim grmičevjem, kjer prevladujejo rastline, kot so vresa (Calluna), češminovke (Berberidaceae), borovnice in redko drevje, kot je breza.
Poglej Geografija Norveške in Resava
Rivinova vijolica
Rivinova vijolica (znanstveno ime Viola riviniana) je trajnica iz družine vijoličevk.
Poglej Geografija Norveške in Rivinova vijolica
Rjavi medved
Rjávi mêdved (znanstveno ime Ursus arctos) je vrsta iz družine medvedov (Ursidae) in poleg severnega medveda (Ursus maritimus) največja danes živeča zver.
Poglej Geografija Norveške in Rjavi medved
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Geografija Norveške in Rusija
Senja
Senja je žensko osebno ime.
Poglej Geografija Norveške in Senja
Severna Amerika
Severna Amerika je tretja največja celina na svetu.
Poglej Geografija Norveške in Severna Amerika
Severna Evropa
Evropske države po delitvi Združenih narodov; severnoevropske so pobarvane temno modro. Severna regija Evrope ima več definicij.
Poglej Geografija Norveške in Severna Evropa
Severni medved
Odrasla žival in mladič Severni, tudi beli ali polarni medved (znanstveno ime Ursus maritimus) je velik sesalec iz rodu zveri (Carnivora), družina medvedov (Ursidae).
Poglej Geografija Norveške in Severni medved
Severni tečajnik
izotermo 10 ºC v rdeči Severni tečajnik ali arktični krog je eden od petih pomembnejših vzporedniških krogov, s katerimi so označene posebne zemljepisne širine na zemljevidih sveta.
Poglej Geografija Norveške in Severni tečajnik
Severno morje
Severno morje je robno morje Atlantskega oceana med obalama Norveške in Danske na vzhodu, Velike Britanije na zahodu in obalami Nemčije, Nizozemske, Belgije in Francije na jugu.
Poglej Geografija Norveške in Severno morje
Sibirija
Sibirija (v tatarščini pomeni »speča dežela«) je obsežna geografska regija, ki sestavlja vso severno Azijo, od gorovja Ural na zahodu do Tihega oceana v vzhod.
Poglej Geografija Norveške in Sibirija
Siva jelša
Síva jélša (znanstveno ime Alnus incana) je listopadno drevo severne poloble.
Poglej Geografija Norveške in Siva jelša
Skagerrak
Skagerrak (je morski preliv med Jutlandijo in Skandinavskim polotokom na severu Evrope, ki predstavlja zahodni del povezave med Severnim in Baltskim morjem. Proti jugovzhodu se nadaljuje z ožino Kattegat, ki vodi v Baltsko morje. Skagerrak vključuje nekatere najbolj obremenjene ladijske poti na svetu, s plovili iz vseh koncev sveta.
Poglej Geografija Norveške in Skagerrak
Skandinavski polotok
Skandinavski polotok (zeleno) Skandinavski polotok (švedsko Skandinaviska halvön; norveško Den skandinaviske halvøy (Bokmål) ali nunorsk: Den skandinaviske halvøya; finsko Skandinavian niemimaa) je polotok v severni Evropi, ki v grobem obsega celinski del Švedske, Norveške in severozahodno območje Finske.
Poglej Geografija Norveške in Skandinavski polotok
Skandinavsko gorovje
Skandinavsko gorovje ali Scandes je gorovje, ki poteka preko Skandinavskega polotoka.
Poglej Geografija Norveške in Skandinavsko gorovje
Smreka
Smreka (znanstveno ime Picea) je rod v družini borovk.
Poglej Geografija Norveške in Smreka
Sognefjord
Sognefjord ali Sognefjorden (urbano vzhodnonorveško, z vzdevkom Kralj fjordov (Fjordenes konge), je največji in najgloblji fjord na Norveškem. Je v okrožju Vestland na zahodu Norveške in se razteza 205 kilometrov v notranjost od oceana do majhne vasice Skjolden v občini Luster.
Poglej Geografija Norveške in Sognefjord
Stavanger
Stavanger je mesto in občina na Norveškem.
Poglej Geografija Norveške in Stavanger
Svalbard
Svalbard je otočje v Arktičnem oceanu severno od celinske Evrope, približno na polovici poti med Norveško in Severnim polom.
Poglej Geografija Norveške in Svalbard
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Poglej Geografija Norveške in Svinec
Tajga
zmernimi gozdovi, od 50°N do 70°N. Tajga, Denali Highway, Alaska Range, Aljaska Tajga je redko posejano območje iglastih dreves v severnem zmerno toplem pasu.
Poglej Geografija Norveške in Tajga
Telemark
Telemark je tradicionalna regija, nekdanje okrožje in sedanji volilni okraj na južnem Norveškem.
Poglej Geografija Norveške in Telemark
Titan
Titan lahko pomeni.
Poglej Geografija Norveške in Titan
Topografija
topografskih kartah Topografíja je predvsem geografski pojem, ki se nanaša na opisovanje in preučevanje Zemljinih površinskih značilnosti oziroma fizičnogeografskih značilnosti, kot so višina, nagib in slemenitev.
Poglej Geografija Norveške in Topografija
Trepetlika
Trepetlíka (znanstveno ime Populus tremula, L) je drevo iz rodu topolov.
Poglej Geografija Norveške in Trepetlika
Trobentica
Trobentica (znanstveno ime Primula vulgaris) je trajnica in najbolj razširjena predstavnica rodu jegličev (Primula) v Sloveniji.
Poglej Geografija Norveške in Trobentica
Troms
ali Romsa je nekdanja norveška administrativna regija (fylke), ki meji na nekdanje okrožje Finnmark na severovzhodu in Nordland na jugozahodu.
Poglej Geografija Norveške in Troms
Tromsø
Tromsø, severnosamijsko Romsa Tromssa; kvensko Tromssa; Tromsö) je mesto v občini Tromsø v okrožju Troms og Finnmark na Norveškem. Mesto je upravno središče občine in tudi upravno središče okraja Troms. Škofija Nord-Hålogaland in njen škof imata sedež v stolnici v Tromsøju v mestu.
Poglej Geografija Norveške in Tromsø
Tundra
Tundra v Sibiriji Tundra je brezdrevesna pokrajina, pokrita z mahovi in lišaji.
Poglej Geografija Norveške in Tundra
Veliki jesen
Veliki jesen, tudi beli jesen (znanstveno ime Fraxinus excelsior) je listopadno drevo, ki je razširjeno tudi v Sloveniji.
Poglej Geografija Norveške in Veliki jesen
Vesterålen
Vesterålen je okrožje in otočje v administrativni regiji Nordland na Norveškem.
Poglej Geografija Norveške in Vesterålen
Volk
Volk, tudi sivi volk ali navadni volk (znanstveno ime Canis lupus), je največji predstavnik družine psov, razširjen po divjinah Evrope, Azije in Severne Amerike.
Poglej Geografija Norveške in Volk
Zahodna Norveška
Zahodna Norveška (norveško Vestlandet, Vest-Norge; Vest-Noreg) je geografska regija ob atlantski obali južne Norveške.
Poglej Geografija Norveške in Zahodna Norveška
Zalivski tok
Zalivski tok Zalivski tok je največji morski tok na svetu.
Poglej Geografija Norveške in Zalivski tok
Zemeljski plin
Na plamenu zemeljskega plina, ki prihaja iz tal, si lahko skuhamo kosilo (Romunija, pojav: focul viu). Zêmeljski (tudi zémeljski) plín je plinasto fosilno gorivo.
Poglej Geografija Norveške in Zemeljski plin