Kazalo
47 odnosi: Abhaščina, Abhazija, Adžarija, Alazani, Aragvi, Armenščina, Armenija, Armenska apostolska cerkev, Azerbajdžan, Azerbajdžanščina, Azija, Črno morje, Baker, Batumi, Citrus, Enguri (reka), Evropa, Evropska unija, Gruzija, Hidroelektrarna, Južna Osetija, Kahetija, Kaspijsko jezero, Kavkaz, Kumo-maniško podolje, Kura (reka), Kutaisi, Les, Mali Kavkaz, Mangan, Mokrišče, Nafta, Narodni park Kolheti, NATO, Potres, Premog, Ramsarska konvencija, Rioni, Ruščina, Rusija, Svetovna zveza za varstvo narave, Tbilisi, Turčija, Ural (razločitev), Visoki Kavkaz, Vzhodna Evropa, Zemeljski plaz.
Abhaščina
Abháščina (abhaško Аҧсуа бызшәа, Absua byzšəa) je uradni jezik v Abhaziji.
Poglej Geografija Gruzije in Abhaščina
Abhazija
Abhazija Abhazija (abhaško Аҧсны Apsny, Aphazeti ali Abhazeti, Abhazija) je de facto neodvisna republika na Južnem Kavkazu, ki leži na vzhodni obali Črnega morja.
Poglej Geografija Gruzije in Abhazija
Adžarija
Adžarija (— transliteracija ach'ara; uradno Avtonomna republika, აჭარის ავტონომიური რესპუბლიკა — ach'aris avtonomiuri respublika) je avtonomna republika na jugozahodu Gruzije.
Poglej Geografija Gruzije in Adžarija
Alazani
Alazani (gruzijsko: ალაზანი, azerbajdžanski: Qanıx) je reka, ki teče skozi Kavkaz.
Poglej Geografija Gruzije in Alazani
Aragvi
Reka Aragvi (gruzijsko: არაგვი) in njeno porečje sta v Gruziji na južnih pobočjih gorovja Kavkaz. Reka je dolga 112 kilometrov ali 66 kilometrov, njeno porečje pa obsega površino 2724 kvadratnih kilometrov. Tla sestavljajo večinoma peščenjak, skrilavec in apnenec. Jez Zhinvali in hidroelektrarna moči 130 MW ustvarjata veliko elektrike Gruzije, njegova gradnja leta 1986 pa je ustvarila zbiralnik Zhinvali, nad čigar severozahodno obalo se dviga grad Ananuri s svojo cerkvijo Marijinega vnebovzetja iz 17.
Poglej Geografija Gruzije in Aragvi
Armenščina
Arménščina velja za samostojno vejo indoevropskih jezikov s precej neindoevropskimi prvinami, ki se (je) govori(l) na območju Kavkaza in Male Azije in Perzije.
Poglej Geografija Gruzije in Armenščina
Armenija
Republika Armenija je celinska država v južnem Zakavkazju, ozemeljskem pasu med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom.
Poglej Geografija Gruzije in Armenija
Armenska apostolska cerkev
Armenska apostolska cerkev ali Armenska pravoslavna cerkev je ena od prvotnih vzhodnih pravoslavnih cerkva in je ne smemo zamenjevati z Armensko katoliško cerkvijo.
Poglej Geografija Gruzije in Armenska apostolska cerkev
Azerbajdžan
Azerbajdžan (Azərbaycan), uradno Republika Azerbajdžan, je transkontinentalna država na meji med Vzhodno Evropo in zahodno Azijo.
Poglej Geografija Gruzije in Azerbajdžan
Azerbajdžanščina
Azerbajdžánščina, azerščina ali azerbajdžanska turščina je jezik iz turške skupine jezikov.
Poglej Geografija Gruzije in Azerbajdžanščina
Azija
Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.
Poglej Geografija Gruzije in Azija
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Poglej Geografija Gruzije in Črno morje
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Poglej Geografija Gruzije in Baker
Batumi
Batumi (ბათუმი, prej Batum ali Batoum) je obmorsko mesto ob Črnem morju in je prestolnica Adžarije, avtonomne republike na zahodu Gruzije.
Poglej Geografija Gruzije in Batumi
Citrus
Cítrus (znanstveno ime Citrus) je najbolj razširjen rod agrumov iz družine rutičevk (Rutaceae).
Poglej Geografija Gruzije in Citrus
Enguri (reka)
Enguri (gruzijsko: ენგური, abhazijsko Эгры, Egry, rusko: Ингури, Inguri) je reka v zahodni Gruziji.
Poglej Geografija Gruzije in Enguri (reka)
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Geografija Gruzije in Evropa
Evropska unija
Evrópska uníja (tudi Evrópska únija; kratica EU) ali Evrópska zvéza (kratica EZ) je politično-ekonomska zveza, sestavljena iz 27 držav, ki se v glavnem nahajajo v Evropi.
Poglej Geografija Gruzije in Evropska unija
Gruzija
Grúzija (საქართველო, prečrkovano Sakartvelo) je država v zahodnem Zakavkazju, ob vzhodni obali Črnega morja.
Poglej Geografija Gruzije in Gruzija
Hidroelektrarna
Hidroelektrarna Medvode Hídroelektrárna je elektrarna, ki izrablja moč vodnega padca za pridobivanje električne energije.
Poglej Geografija Gruzije in Hidroelektrarna
Južna Osetija
Južna Osetija (Samhreti Oseti) je de facto neodvisna republika na južnem Kavkazu, ki jo večina članic OZN šteje za del Gruzije.
Poglej Geografija Gruzije in Južna Osetija
Kahetija
Kahetija (gruzijsko კახეთი, Kaheti) je regija (mhare), ki je nastala v 1990-ih na vzhodu Gruzije iz zgodovinske pokrajine Kahetije in majhne, gorske pokrajine Tušetiје.
Poglej Geografija Gruzije in Kahetija
Kaspijsko jezero
Kaspijsko jezero (tudi Kaspijsko morje) je veliko endoreično vodno telo, ki leži na meji med Azijo in ruskim delom Evrope.
Poglej Geografija Gruzije in Kaspijsko jezero
Kavkaz
Kavkaško pogorje ali kratko Kavkaz je gorski sistem na stičišču Evrope in Azije.
Poglej Geografija Gruzije in Kavkaz
Kumo-maniško podolje
Kumo-maniško podolje (tudi Kumo-maniška depresija) je približno 500 km dolga poplavna nižina med Kubansko-Azovsko nižino in Kaspijsko depresijo na jugu Rusije.
Poglej Geografija Gruzije in Kumo-maniško podolje
Kura (reka)
Kura je 1515 km dolga reka na Kavkazu, ki izvira na severovzhodu Turčije in teče proti vzhodu skozi Gruzijo kot Mtkvari in zopet kot Kura skozi Azerbajdžan do izliva v Kaspijsko jezero.
Poglej Geografija Gruzije in Kura (reka)
Kutaisi
Kutaisi (ქუთაისი) je tretje najbolj naseljeno mesto v Gruziji in tradicionalno drugo po pomembnosti po glavnem mestu Tbilisiju.
Poglej Geografija Gruzije in Kutaisi
Les
za druge pomene glej Gozd in Les (razločitev)Les v obliki hlodov, pripravljenih za nadaljnjo obdelavo Lés je organski material, primarno je v deblih dreves ali grmov.
Poglej Geografija Gruzije in Les
Mali Kavkaz
Mali Kavkaz je drugi od dveh glavnih gorskih območij Kavkaza, dolžine približno 600 km.
Poglej Geografija Gruzije in Mali Kavkaz
Mangan
Mangán (latinsko manganum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mn in atomsko število 25.
Poglej Geografija Gruzije in Mangan
Mokrišče
Nihanja višine vode, predvsem zaradi umetnih poplav in bobrov, povzročajo občasno odmiranje drevesnega pasu. Mokrišče je območje, ki je redno zadostno preplavljeno s površinsko ali podzemsko vodo, da lahko omogoča življenje rastlinskemu in vodnemu življenju, ki za rast in razmnoževanje potrebuje mokro ali občasno mokro prst.
Poglej Geografija Gruzije in Mokrišče
Nafta
V morje razlita nafta Nafta tudi Petrolej (πέτρα (kamen) + Latin: oleum (olje) je gosta, temnorjava ali zelenkasta slabo vnetljiva tekočina, ki se nahaja v zgornjih plasteh nekaterih delov Zemljine skorje, veliko nahajališč je tudi pod morjem. Danes je to zelo pomemben energetski in surovinski vir.
Poglej Geografija Gruzije in Nafta
Narodni park Kolheti
Narodni park Kolheti je narodni park v regijah Samegrelo-Zemo Svaneti in Guria v zgodovinski regiji Kolhida v zahodni Gruziji.
Poglej Geografija Gruzije in Narodni park Kolheti
NATO
Severnoatlantska pogodbena organizacija oz.
Poglej Geografija Gruzije in NATO
Potres
San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.
Poglej Geografija Gruzije in Potres
Premog
Premog Prêmog je fosilno gorivo, ki ga pridobivamo izpod površja z rudarjenjem, dnevnim kopom ali pasovnim rudarjenjem.
Poglej Geografija Gruzije in Premog
Ramsarska konvencija
Ramsarska konvencija je konvencija o mokriščih, ki so mednarodnega pomena, zlasti kot habitati vodnih ptic.
Poglej Geografija Gruzije in Ramsarska konvencija
Rioni
Reka Rioni ali Rion (gruzijsko: რიონი Rioni, grško: Φᾶσις Fasis) je glavna reka zahodne Gruzije.
Poglej Geografija Gruzije in Rioni
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Poglej Geografija Gruzije in Ruščina
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Geografija Gruzije in Rusija
Svetovna zveza za varstvo narave
Mednarodna zveza za ohranjanje narave (oz. International Union for the Conservation of Nature and Natural Resources - prejšnji uradni imeni, sedaj pa International Union for Conservation of Nature, kratica IUCN) je organizacija s sedežem v Švici, katere poslanstvo je vplivati, spodbujati in pomagati družbam po vsem svetu ohraniti celovitost in raznovrstnost narave ter zagotoviti, da je kakršnakoli raba naravnih virov pravična in trajnostna.
Poglej Geografija Gruzije in Svetovna zveza za varstvo narave
Tbilisi
Tbilisi je glavno mesto in največje mesto Gruzije.
Poglej Geografija Gruzije in Tbilisi
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Geografija Gruzije in Turčija
Ural (razločitev)
Ural je lahko.
Poglej Geografija Gruzije in Ural (razločitev)
Visoki Kavkaz
Visoki Kavkaz je glavno gorsko območje gorovja Kavkaz.
Poglej Geografija Gruzije in Visoki Kavkaz
Vzhodna Evropa
Evrope s poudarkom na vzhodnem delu celine Vzhodna Evropa je vzhodni del evropske celine.
Poglej Geografija Gruzije in Vzhodna Evropa
Zemeljski plaz
Zemeljski plaz je zasul cesto Zemeljski plaz je nekontroliran premik večje količine zemlje, blata, kamenja in drobirja po pobočju hriba navzdol.
Poglej Geografija Gruzije in Zemeljski plaz