Kazalo
47 odnosi: Afera Mayerling, Alfred I. zu Windisch-Graetz, Anarhistični terorizem, Avstrijsko cesarstvo, Avstro-Ogrska, Ženeva, Češka (zgodovinska dežela), Bitka pri Custozzi (1848), Cezar (naslov), Dunaj, Elizabeta Bavarska, Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški, Franc Ferdinand, Franc I. Habsburško-Lotarinški, Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški, Gavrilo Princip, Habsburžani, Innsbruck, Jožef II. Habsburško-Lotarinški, Josef Radetzky, Karel I. Habsburško-Lotarinški, Klemens Wenzel von Metternich, Kralj, Kraljevina Jugoslavija, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Maksimilijan I. Mehiški, Mlada Bosna, Moravska, Ogrska, Olomuc, Papež Pij X., Prva svetovna vojna, Revolucije leta 1848, Rudolf Habsburško-Lotarinški (prestolonaslednik), Sarajevo, Schönbrunn, Seznam najdlje vladajočih monarhov vseh časov, Tirolska, Univerza na Dunaju, 18. avgust, 1830, 1833, 1848, 1865, 1916, 2. december, 21. november.
- Avstrijski feldmaršali
- Avstrijski rimokatoličani
- Hrvaški kralji
- Lotarinški Habsburžani
- Lovci
- Malteški vitezi
- Nosilci Pour le Mérite (vojaški razred)
- Nosilci kraljevega madžarskega reda svetega Štefana
- Nosilci reda Franca Jožefa
- Nosilci reda belega orla (Rusija)
- Ogrski kralji
Afera Mayerling
Lovski dvorec in karmelitska cerkev v Mayerlingu Afera Mayerling je skupno ime za serijo dogodkov, ki so vodili do smrti dveh ljubimcev, takratnega avstro-ogrskega prestolonaslednika princa Rudolfa in baronice Marije Vetsere.
Poglej Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški in Afera Mayerling
Alfred I. zu Windisch-Graetz
knez Alfred I. zu Windisch-Graetz (polno ime Alfred Candidus Ferdinand zu Windisch-Graetz), avstrijski feldmaršal, * 11. maj 1787, Bruselj, † 21. marec 1862, Dunaj.
Poglej Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški in Alfred I. zu Windisch-Graetz
Anarhistični terorizem
Anarhistični terorizem je izraz, ki je nastal zaradi obsežnega vseevropskega fenomena atentatov in drugih napadov zlasti med letoma 1870 in 1920, ki so jih izvajali anarhisti.
Poglej Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški in Anarhistični terorizem
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Poglej Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški in Avstrijsko cesarstvo
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški in Avstro-Ogrska
Ženeva
Ženeva (francosko Genève, nemško Genf, italijansko Ginevra, retoromansko Genevra, frankoprovansalsko/arpitansko Geneva; tako pisano - z drugačnim izgovorom - tudi v angleščini) je drugo največje mesto v Švici in obenem največje v frankofonskem (ali širše romanskem) delu Švice (fr.
Poglej Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški in Ženeva
Češka (zgodovinska dežela)
Češka, včasih tudi Bohemija (češko Čechy; nemško Böhmen) je zgodovinska pokrajina, ki tvori skupaj z Moravsko (Morava) in češkim delom Šlezije (České Slezsko) večji del današnje Češke republike.
Poglej Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški in Češka (zgodovinska dežela)
Bitka pri Custozzi (1848)
Bitka pri Custozzi je bila prva pomembnejša bitka prve italijanske vojne za neodvisnost, ki je potekala 24. julija in 25. julija 1848 med vojsko Avstrijskega cesarstva, ki jo je vodil Josef Radetzky in vojsko Kraljevine Sardinije, ki jo je vodil sardinski kralj Karel Albert.
Poglej Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški in Bitka pri Custozzi (1848)
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški in Cezar (naslov)
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški in Dunaj
Elizabeta Bavarska
Elizabeta Bavarska (poznana pod nadimkom Sissi; nemško Elisabeth Amalie Eugenie, Herzogin in Bayern), avstrijska cesarica in madžarska kraljica, soproga cesarja Franca Jožefa I., * 24. december 1837, München, † 10. september 1898, Ženeva.
Poglej Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški in Elizabeta Bavarska
Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški
Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški (s polnim imenom Karl Leopold Joseph Franz Marcellin; imenovan tudi Ferdinand Dobrotljivi), avstrijski cesar od 1835 do 1848 in ogrski kralj kot Ferdinand V. od 1830,* 19. april 1793, Dunaj; † 29. junij 1875, Praga.
Poglej Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški in Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški
Franc Ferdinand
Nadvojvoda Franc Ferdinand, s polnim imenom Franz Ferdinand Carl Ludwig Joseph Maria Habsburški,, * 18. december 1863, Gradec, Avstrija, † 28. junij 1914, Sarajevo, Bosna in Hercegovina (tedaj Avstro-Ogrska).
Poglej Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški in Franc Ferdinand
Franc I. Habsburško-Lotarinški
Franc I. Avstrijski (polno ime Franz Joseph Karl von Habsburg-Lothringen), zadnji cesar Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti (kot Franc II.) in prvi avstrijski cesar (kot Franc I.), znani tudi kot dvojni cesar, * 12. februar 1768, Firence; † 2. marec 1835, Dunaj.
Poglej Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški in Franc I. Habsburško-Lotarinški
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški ali Franc Jožef I. Avstrijski, avstrijski cesar, ogrski kralj, * 18. avgust 1830, Schönbrunn, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo, † 21. november 1916, Schönbrunn, Dunaj.
Poglej Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški in Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški
Gavrilo Princip
Gavrilo Princip (Гаврило Принцип), srbski revolucionar in atentator, * 25. julij 1894, Obljaj pri Grahovem, † 28. april 1918, Terezin, Češka.
Poglej Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški in Gavrilo Princip
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški in Habsburžani
Innsbruck
Innsbruck (zastarelo ali Inšpruk) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Tirolske (nem. Tirol) ob reki Inn.
Poglej Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški in Innsbruck
Jožef II. Habsburško-Lotarinški
Jožef II.
Poglej Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški in Jožef II. Habsburško-Lotarinški
Josef Radetzky
Grof Johann Josef Wenzel Radetzky von Radetz, avstrijski feldmaršal češkega rodu, * 2. november 1766, Grad Třebnice, Češka, † 5. januar 1858, Milano, Italija (takrat Avstrijsko cesarstvo).
Poglej Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški in Josef Radetzky
Karel I. Habsburško-Lotarinški
Karel I. Habsburško-Lotarinški (s polnim imenom Karl Franz Josef Ludwig Hubert Georg Maria von Habsburg-Lothringen), zadnji avstrijski cesar in ogrski kralj (kot Karel IV.), * 17. avgust 1887, Persenbeug, † 1. april 1922, Funchal, Madeira.
Poglej Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški in Karel I. Habsburško-Lotarinški
Klemens Wenzel von Metternich
Knez Klemens Wenzel Nepomuk Lothar von Metternich-Winneburg zu Beilstein, avstrijski politik in državnik ter eden največjih diplomatov svoje dobe, * 15. maj 1773, Koblenz, † 11. junij 1859, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo.
Poglej Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški in Klemens Wenzel von Metternich
Kralj
Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.
Poglej Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški in Kralj
Kraljevina Jugoslavija
Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Poglej Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški in Kraljevina Jugoslavija
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
dinarjev iz leta 1920 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije.
Poglej Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
Maksimilijan I. Mehiški
Nadvojvoda Ferdinand Maksimilijan Habsburško-Lotarinški * 6. julij 1832, Schönbrunn, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo, † 19. junij 1867, Santiago de Querétaro, Mehika, mlajši brat cesarja Franca Jožefa, je bil kot Maksimilijan I. Mehiški, habsburški cesar Mehike.
Poglej Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški in Maksimilijan I. Mehiški
Mlada Bosna
Člani Mlade Bosne leta 1911 Mlada Bosna je bilo revolucionarno gibanje na področju Bosne in Hercegovine v zgodnjem 20. stoletju.
Poglej Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški in Mlada Bosna
Moravska
Moravska (latinsko Moravia, češko in slovaško Morava, nemško Mähren) je zgodovinska pokrajina Češke republike (prej tudi Avstro-Ogrske oz. Avstrijskega cesarstva).
Poglej Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški in Moravska
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški in Ogrska
Olomuc
Olomuc (češko Olomouc, lokalno/narečno moravsko Holomóc ali Olomóc, nemško Olmütz, latinsko Olomucium ali Iuliomontium, poljsko Ołomuniec) je mesto na Moravskem v vzhodnem delu Češke in je šesto največje mesto v Češki republiki z okoli 100.000 prebivalci (metropolitansko območje s širšo okolico mesta pa šteje okoli 400.000 ljudi).
Poglej Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški in Olomuc
Papež Pij X.
Papež Pij X. (Papa Pius Decimus), rojen kot Giuseppe Melchiorre Sarto, je bil italijanski škof, kardinal, patriarh, papež in svetnik; *2. junij 1835, Riese (danes: Riese Pio X; Lombardsko-beneško kraljestvo, Avstrijsko cesarstvo danes: Italija), †20. avgust 1914, Apostolska palača (Rim, Kraljevina Italija danes: Vatikan).
Poglej Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški in Papež Pij X.
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški in Prva svetovna vojna
Revolucije leta 1848
Prusije, Berlinu Revolucije leta 1848 so bile povezane revolucije, ki jih pogojno imenujemo tudi meščanske ali nacionalne revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe.
Poglej Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški in Revolucije leta 1848
Rudolf Habsburško-Lotarinški (prestolonaslednik)
Rudolf, prestolonaslednik Avstro-Ogrske (polno ime Rudolf Franz Karl Joseph), *21. avgust 1858, Laxenburg, Avstro-Ogrska, † 30. januar 1889, Mayerling, Avstro-Ogrska.
Poglej Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški in Rudolf Habsburško-Lotarinški (prestolonaslednik)
Sarajevo
Sarajevo (cirilica Сарајево) je največje in glavno mesto Bosne in Hercegovine.
Poglej Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški in Sarajevo
Schönbrunn
Rimski ostanki z vodnjakom Palača Schönbrunn na Dunaju je eden najpomembnejših avstrijskih kulturnih spomenikov in najbolj obiskana znamenitost Dunaja.
Poglej Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški in Schönbrunn
Seznam najdlje vladajočih monarhov vseh časov
Seznam najdlje vladajočih monarhov suverenih držav vseh časov, ki so vladali 50 ali več let.
Poglej Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški in Seznam najdlje vladajočih monarhov vseh časov
Tirolska
Tirolska je zgodovinska regija v zahodni Srednji Evropi, nekdanja kronska dežela Avstro-Ogrske in pred tem Avstrijskega cesarstva, ki se od konca 1. svetovne vojne dalje deli na avstrijsko zvezno deželo Tirolsko (sestavljeno iz Severne in ozemeljsko ločene Vzhodne Tirolske) ter italijanski pokrajini Bolzano in Trento, ki skupaj sestavljata italijansko avtonomno deželo Trentino - Zgornje Poadižje (italijansko Trentino-Alto Adige, nemško pa Südtirol - Južna Tirolska).
Poglej Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški in Tirolska
Univerza na Dunaju
Univerza na Dunaju je javna univerza s sedežem na Dunaju (Avstrija) in najstarejša univerza v nemško govorečem svetu, če se odšteje Karlovo univerzo v Pragi, ki je bila včasih delno nemško govoreča, in s približno 88.000 študenti tudi največja.
Poglej Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški in Univerza na Dunaju
18. avgust
18.
Poglej Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški in 18. avgust
1830
1830 (MDCCCXXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški in 1830
1833
1833 (MDCCCXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški in 1833
1848
1848 (MDCCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški in 1848
1865
1865 (MDCCCLXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški in 1865
1916
Potop ladje Britannic. 1916 (MCMVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški in 1916
2. december
2.
Poglej Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški in 2. december
21. november
21.
Poglej Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški in 21. november
Glej tudi
Avstrijski feldmaršali
Avstrijski rimokatoličani
Hrvaški kralji
Lotarinški Habsburžani
Lovci
Malteški vitezi
Nosilci Pour le Mérite (vojaški razred)
Nosilci kraljevega madžarskega reda svetega Štefana
Nosilci reda Franca Jožefa
Nosilci reda belega orla (Rusija)
Ogrski kralji
Prav tako znan kot Fran Josip I., Franc Jožef, Franc Jožef Habsburški, Franc Jožef I., Franc Jožef I. Habsburški, Franz Jožef I. Avstrijski.