Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Fosforilacija histonov

Index Fosforilacija histonov

Fosforiliran serinski ostanek V primerjavi z metilacijo in acetilacijo je o fosforilaciji histonov zelo malo znanega.

Kazalo

  1. 24 odnosi: Acetilacija histonov, ADP-ribozilacija histonov, Apoptoza, Biotinilacija histonov, Celični ciklus, Celično jedro, Citoplazma, Encim, Glikozilacija, Histon, Hormon, Karbonilacija histonov, Kromatin, Kromosom, Lizin, Metilacija, Mitoza, Nukleosom, P53, Receptor (biokemija), Serin, Sumoilacija histonov, Transkripcija, Ubikvitinacija.

Acetilacija histonov

'''(a)'''prikaz transkripcijsko aktivnega kromatina. Na nukleosom so vezane acetilne skupine '''(b)'''transkripcija ni mogoča. Na nukleosomu so metilne skupine Acetilacijo oz.

Poglej Fosforilacija histonov in Acetilacija histonov

ADP-ribozilacija histonov

Shematski prikaz delovanja encimov PARP-1 in PARG (Rouleau, in sod., 2004) Poly ADP-ribozilacija je kovalentna modifikacija proteinov, pri kateri poly ADP-riboza polimeraza-1 (PARP-1) dodaja ADP-riboze na proteine.

Poglej Fosforilacija histonov in ADP-ribozilacija histonov

Apoptoza

jeter; s puščicami so označene celice v različnih fazah apopotoze Apoptoza (grško: apó – »od, iz« + ptosis – »padanje«) je eden od tipov programirane celične smrti.

Poglej Fosforilacija histonov in Apoptoza

Biotinilacija histonov

V biokemiji je biotinilacija proces, pri katerem se kovalentno veže molekula biotina na površino tarčne molekule.

Poglej Fosforilacija histonov in Biotinilacija histonov

Celični ciklus

Shematski prikaz celičnega cikla; zunanji krog: I.

Poglej Fosforilacija histonov in Celični ciklus

Celično jedro

Skica tipične živalske celice, s prikazanimi subcelularnimi gradniki. Organeli: (1) jedrce (nukleolus) (2) jedro (nukleus, karion) (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (ER) (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki ER (9) mitohondriji (10) vakuola (11) citoplazma (12) lizosom (13) centrioli V celični biologiji je jedro, imenovano tudi nukleus ali karion, z membrano obdan organel, ki ga najdemo v večini evkariontskih celic.

Poglej Fosforilacija histonov in Celično jedro

Citoplazma

Citoplazma je celična tekočina iz citosola, v katerega so potopljeni organeli, razen celičnega jedra, ki ga ne štejemo v citoplazmo, saj ga ta le obdaja.

Poglej Fosforilacija histonov in Citoplazma

Encim

TIM. TIM je katalitično popoln encim, kar pomeni, da je njegova hitrost pretvorbe omejena ali skoraj omejena na difuzijsko hitrost substrata. Encim ali fermènt (grško ενζυμον - v kvasu, od tod tudi slovensko ime kvasína) je beljakovina ali beljakovinski kompleks, ki katalizira biokemične reakcije v živih ali neživih celicah, kar pomeni, da uravnava hitrost in smer teh reakcij, pri čemer se sam ne porablja in se trajno ne spremeni.

Poglej Fosforilacija histonov in Encim

Glikozilacija

Glikozilacija je ena najpomembnejših posttranslacijkih dogodkov in je adicija sladkorjev na protein, na aminokisline asparagin, hidroksilizin, serin ali treonin, protein v tem primeru postane glikoprotein.

Poglej Fosforilacija histonov in Glikozilacija

Histon

Shematski prikaz sestavljanja histonov v nukleosom. Histón je bazična beljakovina, ki se povezuje z DNK in tvori kromosom.

Poglej Fosforilacija histonov in Histon

Hormon

Hormoni, ki uravnavajo porod Hormoni (grško ορμόνη.

Poglej Fosforilacija histonov in Hormon

Karbonilacija histonov

Karbonilacija je oksidativna modifikacija histonov.

Poglej Fosforilacija histonov in Karbonilacija histonov

Kromatin

Kromatin je DNK-proteinski kompleks različnih proteinov, v katerega je v evkariontski celici močno zapakirana DNK, da ne plava gola v celičnem jedru.

Poglej Fosforilacija histonov in Kromatin

Kromosom

fazi S. (2) Centromera – stičišče obeh kromatid. (3) Krajša ročica. (4) Daljša ročica. Kromosom je nitasta struktura v celičnem jedru.

Poglej Fosforilacija histonov in Kromosom

Lizin

Lizin (skrajšano Lys ali K), (kodirata ga kodona AAA in AAG) je ɑ-aminokislina, ki se uporablja v biosintezi proteinov.

Poglej Fosforilacija histonov in Lizin

Metilacija

Vrste metiltransferaz, ki metilirajo histone in njihovi tarčni lizini histonov H3 in H4. Znano je, da metilacija vpliva na strukturo kromatina preko histonov.

Poglej Fosforilacija histonov in Metilacija

Mitoza

Prikaz poteka mitoze Mitoza je postopek delitve celice, značilen za evcite.

Poglej Fosforilacija histonov in Mitoza

Nukleosom

Nukleosóm je pri evkariotih enota v organizaciji kromatina, ki obsega približno 146 baznih parov DNK, ki je 1,67-krat tesno ovita okrog histonskega oktamera, torej osmih histonskih molekul (po dve kopiji histonov H2A, H2B, H3, H4).

Poglej Fosforilacija histonov in Nukleosom

P53

p53, imenovan tudi protein p53, deluje kot tetramerni prepisovalni dejavnik, ki nadzoruje celične procese, vključno z zaustavitvijo celične rasti, pri apoptozi, diferenciaciji in popravljanju DNK.

Poglej Fosforilacija histonov in P53

Receptor (biokemija)

Receptor je v biokemiji beljakovinska molekula na celični membrani ali redkeje v citoplazmi ali celičnem jedru, na katero se specifično vežejo telesu lastne snovi (hormoni, živčni prenašalci) ter substance, vnešene v telo (na primer strupi, zdravila) ter posledično povzročijo biološki odgovor.

Poglej Fosforilacija histonov in Receptor (biokemija)

Serin

Serin (skrajšano Ser ali S) je polarna aminokislina.

Poglej Fosforilacija histonov in Serin

Sumoilacija histonov

Prikaz delovanja SUMO na histone v transkripcijsko aktivnem in transkripcijsko neaktivnem kromatinu Sumoilacija je še ena od modifikacij histonov, ki pa regulira represijo transkripcije.

Poglej Fosforilacija histonov in Sumoilacija histonov

Transkripcija

Transkripcija lahko pomeni.

Poglej Fosforilacija histonov in Transkripcija

Ubikvitinacija

Proces ubikvitinacije: Encim E1 aktivira ubikvitin, ki se prenese na E2, nato pa se veže na protein s pomočjo E2 in E3 (ubikvitinske ligaze), ki selektivno prepozna primerni protein. Ubikvitinacija je pomembna sekundarna modifikacija proteinov, ki regulira številne procese.

Poglej Fosforilacija histonov in Ubikvitinacija