Kazalo
28 odnosi: Alabaster, Anatolija, Antimon, Šalmaneser I., Šamši-Adad I., Baker, Bron, Hadad, Hatuša, Ištar, Ikunum, Ilu-šuma, Irak, Karum, Kültepe, Kositer, Kratka kronologija, Lazurni kamen, Limmu, Naram-Sin Asirski, Oligarhija, Puzur-Ašur II., Seznam asirskih vladarjev, Srebro, Srednja kronologija, Staro asirsko cesarstvo, Volna, Zlato.
Alabaster
Okno iz alabastra v mavzoleju Galle Placidije v Raveni (Italija) Alabaster je mineral ali kamnina, ki je mehka in se pogosto uporablja za rezanje, pa tudi za izdelavo mavca v prahu.
Poglej Erišum I. in Alabaster
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Erišum I. in Anatolija
Antimon
Antimón je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Sb (iz latinskega Stibium) in atomsko število 51.
Poglej Erišum I. in Antimon
Šalmaneser I.
Šalmaneser I. stresa prah Arinnuja pred svojega boga; ilustracija v Hutchinsonovi ''Zgodbi narodov'' Šalmaneser I. (akadsko Šulmanu-ašaredu, (bog) Šulmanu je vzvišen) je bil kralj Srednjeasirskega kraljestva, ki je vladal od 1274 pr.
Poglej Erišum I. in Šalmaneser I.
Šamši-Adad I.
Šamši-Adad I. (akadsko Šamši-Adad I, amorejsko Šamši-Addu I) je bil amorejski plemenski poglavar, ki je za Staro asirsko cesarstvo osvojil večino Sirije, Anatolije in gornje Mezopotamije in od okoli 1809 pr.
Poglej Erišum I. in Šamši-Adad I.
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Poglej Erišum I. in Baker
Bron
Različni predmeti iz brona Bron je ime za zlitine bakra s kositrom, aluminijem, svincem, berilijem, silicijem, manganom, železom in nikljem; vendar nikoli s cinkom, čigar zlitino z bakrom imenujemo med.
Poglej Erišum I. in Bron
Hadad
Hadad (ugaritsko 𐎅𐎄 Haddu), Adad (akadsko 𒀭𒅎) ali Iškur (sumersko) je bil bog groma in dežja v kanaanskem in starodavnih mezopotamskih verstvih.
Poglej Erišum I. in Hadad
Hatuša
Hatuša (hetitsko Ḫa-at-tu-ša, turško Hattuşaş), v bronasti dobi prestolnica Hetitskega cesarstva.
Poglej Erišum I. in Hatuša
Ištar
reliefa Kraljica noči, za katero se pogosto domneva, da predstavlja boginjo Ištar Ištar (pri Sumercih znana tudi kot Inana) je bila vzhodnosemitska akadska, asirska in babilonska boginja plodnosti, ljubezni, vojne in spolnega poželenja.
Poglej Erišum I. in Ištar
Ikunum
Ikunum (akadsko 𒄿𒆪𒉡, I-ku-nu) je bil kralj Asirije, ki je vladal od leta 1867 pr.
Poglej Erišum I. in Ikunum
Ilu-šuma
Ilu-šuma (asirsko DINGIR-šum-maKhorsabad copy of the Assyrian King List i 24, 26.), sin Šalim-aheja je bil 32.
Poglej Erišum I. in Ilu-šuma
Irak
Republika Irak (v sumerščini pomeni vzhajanje sonca) je obmorska država na Bližnjem vzhodu v jugozahodni Aziji.
Poglej Erišum I. in Irak
Karum
Osrednja Anatolija v obdobju karumov Karum (akadsko kārum, nabrežje, pristan, trgovska četrt, mn. kārū, iz sumerskega kar, utrdba (pristanišča), valobran je bil staroveška asirska trgovska postaja v Anatoliji, Turčija. Karumi so obstajali od okoli 25. stoletja pr. n. št. do 18.
Poglej Erišum I. in Karum
Kültepe
Kültepe, dobesedno "Pepelnat hrib", je arheološko najdišče v Provinci Kayseri, Turčija.
Poglej Erišum I. in Kültepe
Kositer
Kositer ali cin je kemični element s simbolom Sn (iz) in atomsko številko 50.
Poglej Erišum I. in Kositer
Kratka kronologija
Kratka kronologija je ena od kronologij bližnjevzhodne bronaste in zgodnje železne dobe, v kateri sta fiksna datuma vladavina Hamurabija (1728-1686 pr. n. št.) in opustošenje Babilona leta 1531 pr.
Poglej Erišum I. in Kratka kronologija
Lazurni kamen
Lapis lazuli (/ ˈlæpɪs ˈlæzjʊli, -laɪ /) ali na kratko lapis je globoko modra metamorfna kamnina, ki se uporablja kot poldragi kamen, ki je bil že od antike cenjen zaradi svoje intenzivne barve.
Poglej Erišum I. in Lazurni kamen
Limmu
Limmu je bil asirski eponim.
Poglej Erišum I. in Limmu
Naram-Sin Asirski
Naram-Sin ali Naram-Suen, na sodobnih napisih in pečatih klinopisno dna-ra-am-dEN.ZU, je bil vaklum (ugula, nadzornik) ali Išši’ak Aššur (énsi da-šùr, Ašurjev namestnik) mestne države Ašur.
Poglej Erišum I. in Naram-Sin Asirski
Oligarhija
Oligarhija (iz starogrških besed ὀλίγοι (olígoi).
Poglej Erišum I. in Oligarhija
Puzur-Ašur II.
Puzur-Ašur II. (slovensko Skrivnost Ašurja) je bil Išši’ak Aššur (slovensko Ašurjev namestnik) Starega asirskega cesarstva, ki je vladal osem let od 1865 pr.
Poglej Erišum I. in Puzur-Ašur II.
Seznam asirskih vladarjev
terakote, Ašur, Irak, 7. stoletje pr. n. št., zdaj v Muzeju antičnega Orienta, Istanbul, Turčija Seznam asirskih vladarjev od najzgodnješe dobe dalje.
Poglej Erišum I. in Seznam asirskih vladarjev
Srebro
Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.
Poglej Erišum I. in Srebro
Srednja kronologija
Ami-Sadukova Venerina tablica, glina, velikost 17,14 x 9,20 x 2,22 cm; Britanski muzej, London Za časovnico v absolutnih datumih glej kratko kronologijo.
Poglej Erišum I. in Srednja kronologija
Staro asirsko cesarstvo
Staro asirsko cesarstvo (sumersko-akadski klinopis 𒆳𒀭𒊹𒆠 KUR AN-ŠAR2KI, asirski klinopis 80px mat aš-šurKI, »Država mesta boga Aššurja«, fonetsko tudi 70px mat da-šur) je bilo drugo od štirih obdobij asirske zgodovine.
Poglej Erišum I. in Staro asirsko cesarstvo
Volna
Surova volna Volna so vlakna, pridelana iz kožuhov živali družine caprinae, predvsem udomačene ovce.
Poglej Erišum I. in Volna
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Erišum I. in Zlato