Hitreje kot brskalnik!
57 odnosi: Abelova grupa, Bit, Booleova algebra, Celo število, Delitelj, Delno urejena množica, Dvojiški številski sistem, Kardinalnost, Matematika, Möbiusova funkcija, Množica, Modularna aritmetika, O notacija, Obseg (algebra), Osnovni izrek aritmetike, Permutacija, Podolžno število, Popolni kvadrat, Praštevilo, Relacija urejenosti, Riemannova funkcija zeta, Središčni binomski koeficient, Tuje število, Zaporedje, 0, 1 (število), 10 (število), 11 (število), 13 (število), 14 (število), 15 (število), 17 (število), 19 (število), 2 (število), 20 (število), 21 (število), 22 (število), 23 (število), 26 (število), 29 (število), 3 (število), 30 (število), 31 (število), 33 (število), 34 (število), 35 (število), 37 (število), 38 (število), 39 (število), 41 (število), ..., 42 (število), 43 (število), 46 (število), 47 (število), 5 (število), 6 (število), 7 (število). Razširi indeks (7 več) »
Abelova grupa
Abelova grúpa (tudi abelovska grúpa) je v abstraktni algebri takšna grupa (G, *), ki je tudi komutativna, se pravi, v kateri enakost a * b.
Novo!!: Deljivost brez kvadrata in Abelova grupa · Poglej več »
Bit
Bít je osnovna in hkrati najmanjša enota za količino informacije, ki se uporablja v računalništvu in teoriji informacij.
Novo!!: Deljivost brez kvadrata in Bit · Poglej več »
Booleova algebra
Booleova algebra in je v matematiki distributivna mreža z ničlo in enoto, v kateri ima vsak element komplement, ki je tudi sam element množice.
Novo!!: Deljivost brez kvadrata in Booleova algebra · Poglej več »
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Novo!!: Deljivost brez kvadrata in Celo število · Poglej več »
Delitelj
Delítelj celega števila n (ali tudi fáktor števila n) je v matematiki celo število, ki deli n brez ostanka.
Novo!!: Deljivost brez kvadrata in Delitelj · Poglej več »
Delno urejena množica
množice vseh podmnožic treh elementov x, y, z, urejenih po vključenosti. Delno urejena množica (tudi poset iz angleškega izraza partially ordered set) je v matematiki in teoriji urejenosti pojem, ki posplošuje pojem urejenosti, zaporednosti in ureditve elementov v množici.
Novo!!: Deljivost brez kvadrata in Delno urejena množica · Poglej več »
Dvojiški številski sistem
Dvojiški (binarni) številski sistem je številski sistem z osnovo 2.
Novo!!: Deljivost brez kvadrata in Dvojiški številski sistem · Poglej več »
Kardinalnost
Kardinalnost (tudi moč množice ali števnost množice) množice je merilo za merjenje števila elementov v množici oziroma za velikost množice.
Novo!!: Deljivost brez kvadrata in Kardinalnost · Poglej več »
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Novo!!: Deljivost brez kvadrata in Matematika · Poglej več »
Möbiusova funkcija
Möbiusova funkcija je v matematiki pomembna multiplikativna funkcija, ki se največ uporablja v teoriji števil in kombinatoriki, ter tudi pri nekaterih problemih teorije grafov.
Novo!!: Deljivost brez kvadrata in Möbiusova funkcija · Poglej več »
Množica
Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.
Novo!!: Deljivost brez kvadrata in Množica · Poglej več »
Modularna aritmetika
Ustaljen čas na tej se lahko izvaja z uporabo aritmetičnega modula 12. V matematiki je modularna aritmetika sistem aritmetike za cela števila, kjer se števila "ponovno vrtijo okoli", ko dosežejo določeno vrednost, ki se imenuje modulo (ali modul).
Novo!!: Deljivost brez kvadrata in Modularna aritmetika · Poglej več »
O notacija
Primer notacije O: f(x) ∈ O(g(x)) za ''c'' > 0 (e.g. ''c''.
Novo!!: Deljivost brez kvadrata in O notacija · Poglej več »
Obseg (algebra)
Obsèg je v abstraktni algebri ime za algebrsko strukturo, v kateri je možno brez omejitev seštevati, odštevati, množiti in deliti (razen deljenja z 0), pri tem pa veljajo podobni zakoni kot v množici racionalnih ali realnih števil.
Novo!!: Deljivost brez kvadrata in Obseg (algebra) · Poglej več »
Osnovni izrek aritmetike
Osnóvni izrèk aritmétike je v matematiki izrek, po katerem lahko vsako naravno število, večje od 1, zapišemo kot produkt praštevil.
Novo!!: Deljivost brez kvadrata in Osnovni izrek aritmetike · Poglej več »
Permutacija
Permutácija (oznaka P(n, k) \) (iz latinske besede permutare, kar pomeni zamenjati) je v matematiki z medsebojnimi zamenjavami preurejeno zaporedje znanega končnega števila elementov (pri tem pa število elementov ostane enako).
Novo!!: Deljivost brez kvadrata in Permutacija · Poglej več »
Podolžno število
Podólžno števílo je v matematiki število, ki je produkt dveh zaporednih nenegativnih celih števil n(n + 1).
Novo!!: Deljivost brez kvadrata in Podolžno število · Poglej več »
Popolni kvadrat
Popólni kvadrát ima v matematiki dva pomena.
Novo!!: Deljivost brez kvadrata in Popolni kvadrat · Poglej več »
Praštevilo
Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.
Novo!!: Deljivost brez kvadrata in Praštevilo · Poglej več »
Relacija urejenosti
Relacija urejenosti je v matematiki dvočlena relacija ≤ v množici A, če veljata za poljubne elemente a, b in c množice lastnosti.
Novo!!: Deljivost brez kvadrata in Relacija urejenosti · Poglej več »
Riemannova funkcija zeta
rdečo. Riemannova funkcija zeta ali Euler-Riemannova funkcija zeta (običajna označba \zeta(s)) je v matematiki in še posebej v analitični teoriji števil specialna funkcija, definirana za vsako kompleksno število s z realnim delom > 1 z neskončno vrsto kot:.
Novo!!: Deljivost brez kvadrata in Riemannova funkcija zeta · Poglej več »
Središčni binomski koeficient
n-ti središčni binomski koeficient je v matematiki določen z binomskim koeficientom kot: Tu je n! funkcija fakulteta in n!! dvojna fakulteta.
Novo!!: Deljivost brez kvadrata in Središčni binomski koeficient · Poglej več »
Tuje število
Tuji števili sta v matematiki dve celi števili a in b, ki nimata skupnega delitelja razen 1 in -1, oziroma enakovredno, katerih največji skupni delitelj je enak 1.
Novo!!: Deljivost brez kvadrata in Tuje število · Poglej več »
Zaporedje
Zaporédje je v matematiki vsaka množica objektov, po navadi števil, ki je razporejena tako, da je en njen element a_0 prvi, en element a_1 drugi, en element a_3 itd.
Novo!!: Deljivost brez kvadrata in Zaporedje · Poglej več »
0
0 (nìč) je celo število, ki je predhodnik števila 1 in naslednik števila -1.
Novo!!: Deljivost brez kvadrata in 0 · Poglej več »
1 (število)
1 (êna) je najmanjše naravno število, za katero velja 1.
Novo!!: Deljivost brez kvadrata in 1 (število) · Poglej več »
10 (število)
10 (desét) je naravno število, za katero velja 10.
Novo!!: Deljivost brez kvadrata in 10 (število) · Poglej več »
11 (število)
11 (enájst) je naravno število, za katero velja 11.
Novo!!: Deljivost brez kvadrata in 11 (število) · Poglej več »
13 (število)
13 (trínajst ali trinájst) je naravno število, za katero velja 13.
Novo!!: Deljivost brez kvadrata in 13 (število) · Poglej več »
14 (število)
14 (štírinajst ali štirinájst) je naravno število, za katero velja 14.
Novo!!: Deljivost brez kvadrata in 14 (število) · Poglej več »
15 (število)
15 (pétnajst ali petnájst) je naravno število, za katero velja 15.
Novo!!: Deljivost brez kvadrata in 15 (število) · Poglej več »
17 (število)
17 (sédemnajst ali sedemnájst) je naravno število, za katero velja 17.
Novo!!: Deljivost brez kvadrata in 17 (število) · Poglej več »
19 (število)
19 (devétnajst ali devetnájst) je naravno število, za katero velja 19.
Novo!!: Deljivost brez kvadrata in 19 (število) · Poglej več »
2 (število)
2 (dvá) je naravno število, za katero velja 2.
Novo!!: Deljivost brez kvadrata in 2 (število) · Poglej več »
20 (število)
20 (dvájset) je naravno število, za katero velja 20.
Novo!!: Deljivost brez kvadrata in 20 (število) · Poglej več »
21 (število)
21 (ênaindvájset) je naravno število, za katero velja 21.
Novo!!: Deljivost brez kvadrata in 21 (število) · Poglej več »
22 (število)
22 (dváindvájset) je naravno število, za katero velja 22.
Novo!!: Deljivost brez kvadrata in 22 (število) · Poglej več »
23 (število)
23 (tríindvájset) je naravno število, za katero velja 23.
Novo!!: Deljivost brez kvadrata in 23 (število) · Poglej več »
26 (število)
26 (šéstindvájset) je naravno število, za katero velja 26.
Novo!!: Deljivost brez kvadrata in 26 (število) · Poglej več »
29 (število)
29 (devétindvájset) je naravno število, za katero velja 29.
Novo!!: Deljivost brez kvadrata in 29 (število) · Poglej več »
3 (število)
3 (trí) je naravno število, za katero velja 3.
Novo!!: Deljivost brez kvadrata in 3 (število) · Poglej več »
30 (število)
30 (trídeset) je naravno število, za katero velja 30.
Novo!!: Deljivost brez kvadrata in 30 (število) · Poglej več »
31 (število)
31 (enaintrideset) je naravno število, za katero velja 31.
Novo!!: Deljivost brez kvadrata in 31 (število) · Poglej več »
33 (število)
33 (tríintrídeset) je naravno število, za katero velja 33.
Novo!!: Deljivost brez kvadrata in 33 (število) · Poglej več »
34 (število)
34 (štíriintrídeset) je naravno število, za katero velja 34.
Novo!!: Deljivost brez kvadrata in 34 (število) · Poglej več »
35 (število)
35 (pétintrídeset) je naravno število, za katero velja 35.
Novo!!: Deljivost brez kvadrata in 35 (število) · Poglej več »
37 (število)
37 (sédemintrídeset) je naravno število, za katero velja 37.
Novo!!: Deljivost brez kvadrata in 37 (število) · Poglej več »
38 (število)
38 (ósemintrídeset) je naravno število, za katero velja 38.
Novo!!: Deljivost brez kvadrata in 38 (število) · Poglej več »
39 (število)
39 (devétintrídeset) je naravno število, za katero velja 39.
Novo!!: Deljivost brez kvadrata in 39 (število) · Poglej več »
41 (število)
41 (ênainštírideset) je naravno število, za katero velja 41.
Novo!!: Deljivost brez kvadrata in 41 (število) · Poglej več »
42 (število)
200px 42 (dváinštírideset) je naravno število, za katero velja 42.
Novo!!: Deljivost brez kvadrata in 42 (število) · Poglej več »
43 (število)
43 (tríinštírideset) je naravno število, za katero velja 43.
Novo!!: Deljivost brez kvadrata in 43 (število) · Poglej več »
46 (število)
46 (šéstinštírideset) je naravno število, za katero velja 46.
Novo!!: Deljivost brez kvadrata in 46 (število) · Poglej več »
47 (število)
47 (sédeminštírideset) je naravno število, za katero velja velja 47.
Novo!!: Deljivost brez kvadrata in 47 (število) · Poglej več »
5 (število)
5 (pét) je naravno število, za katero velja 5.
Novo!!: Deljivost brez kvadrata in 5 (število) · Poglej več »
6 (število)
6 (šést) je naravno število, za katero velja 6.
Novo!!: Deljivost brez kvadrata in 6 (število) · Poglej več »
7 (število)
7 (sédem) je naravno število, za katero velja 7.
Novo!!: Deljivost brez kvadrata in 7 (število) · Poglej več »
Preusmerja sem:
Erdöseva domneva o deljivosti brez kvadrata, Erdőseva domneva o deljivosti brez kvadrata.
