Kazalo
45 odnosi: Ašur, Abzu, Amurru, Anšar, Anu, Arheologija, Asirija, Asurbanipalova knjižnica, Babilon, Babilonija, Bronasta doba, Enki, Enlil, Eridu, Esagila, Evfrat, Hamurabi, Irak, Ječmen, Kasiti, Kišar, Kingu, Klinopis, Kolofon, Kozmologija, Lahamu, Lahmu, Marduk, Metrika (književnost), Mezopotamija, Mitologija, Mosul, Nabu, Ninhursaga, Ninive, Rima, Selevkidsko cesarstvo, Slovenščina, Stara zaveza, Sultantepe, Sumerščina, Tašmetu, Tiamat, Tigris, Turčija.
Ašur
Ašur (akadsko Aššur, asirsko Aššur, asirsko novoaramejsko Ātûr, hebrejsko אַשּׁוּר, arabsko آشور, kurdsko Asûr), znan tudi kot Qal'at Sherqat in Kalah Shergat, je mesto Novoasirskega cesarstva.
Poglej Enuma Eliš in Ašur
Abzu
Abzu ali apsu (klinopisno 𒍪 𒀊, ZU.AB, sumersko abzu, akadsko apsû)), lahko tudi engur (klinopisno 𒇉, LAGAB×HAL, sumersko engur, akadsko engurr, sestavljeno iz ab.
Poglej Enuma Eliš in Abzu
Amurru
Amurru je bilo amoritsko kraljestvo, ustanovljeno okoli leta 2000 pr.
Poglej Enuma Eliš in Amurru
Anšar
asirskih prestolnic Anšar (slovensko vse nebo) je bil prvobitni bog v babilonskem mitu o stvaritvi sveta Enuma Eliš.
Poglej Enuma Eliš in Anšar
Anu
Anu ali An je božansko poosebljenje neba, vrhovnega boga in prednika vseh božanstev starodavne mezopotamske religije.
Poglej Enuma Eliš in Anu
Arheologija
Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.
Poglej Enuma Eliš in Arheologija
Asirija
Satelitska slika osrednjega dela Asirije Asirija je starodavna država, poimenovana po njenem prvotnem glavnem mestu Ašur (Asur, Asshur) na reki Tigris.
Poglej Enuma Eliš in Asirija
Asurbanipalova knjižnica
Asurbanipalova kraljeva knjižnica, imenovana po zadnjem velikem vladarju Asirskega cesarstva Asurbanipalu, je zbirla več kot 30.000 klinopisnih glinastih tablic in fragmentov iz 7.
Poglej Enuma Eliš in Asurbanipalova knjižnica
Babilon
Babilon je bilo najpomembnejše kraljestvo v antični Mezopotamiji od 18-6.
Poglej Enuma Eliš in Babilon
Babilonija
Babilonskemu imperiju je Hamurabi, 1792 - 1750 pr. n. št. Babilonija, kasneje tudi Babilonsko cesarstvo, je bila v obdobju med 1900 ali 1800 pr.
Poglej Enuma Eliš in Babilonija
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Poglej Enuma Eliš in Bronasta doba
Enki
Enki Enki (sumersko dEN.KI(G)) je bil sumerski bog vode, znanja (gestú), zla, obrti (gašam) in stvaritve (nudimmud) in eden od Anunakov.
Poglej Enuma Eliš in Enki
Enlil
Enlil (sumersko 𒀭𒂗𒆤 dEN.LÍL, Gospodar vetraHalloran 2006.Holland 2009, str. 114.Nemet-Nejat 1998, str. 182.) kasneje znan kot Elil, je bil mezopotamski bog, povezan z vetrom, zrakom, zemljo in neurji.
Poglej Enuma Eliš in Enlil
Eridu
Eridu (klinopisno NUN.KI, sumersko eriduki, akadsko irîtu) je arheološko najdišče v južni Mezopotamiji v sedanjem Tell Abu Šahrainu, Governorat Dhi Qar, Irak.
Poglej Enuma Eliš in Eridu
Esagila
Babilonski glinasti zidak iz 6. stoletja pr. n. št. z napisom: ''Nebukadnezar podpira Esagilo in tempelj A-Zida (Borsipa). Najstarejši sin Nabopolazarja, kralja Babilonije''; Hechtov muzej, Haifa, Izrael Ésagila (sumersko 𒂍𒊕𒅍𒆷 É-SAǦ-ÍL.LA, tempelj z veličastnim vrhom) je bil tempelj, posvečen bogu Marduku, zaščitniku Babilona.
Poglej Enuma Eliš in Esagila
Evfrat
Évfrat ((al-Furat)) je grško ime za bližnjevzhodno reko, ki je zahodnejša od dveh rek (vzhodna je Tigris), ki določata Mezopotamijo.
Poglej Enuma Eliš in Evfrat
Hamurabi
Hamurabi (1810 pr. n. št.–ok. 1750 pr. n. št.) je bil šesti babilonski kralj iz prve babilonske dinastije Amoritov.
Poglej Enuma Eliš in Hamurabi
Irak
Republika Irak (v sumerščini pomeni vzhajanje sonca) je obmorska država na Bližnjem vzhodu v jugozahodni Aziji.
Poglej Enuma Eliš in Irak
Ječmen
Jêčmen (znanstveno ime Hordeum vulgare) smatrajo za zelo staro žito.
Poglej Enuma Eliš in Ječmen
Kasiti
Kasiti so bili starodavno bližnjevzhodno ljudstvo, ki je po propadu Starobabilonskega cesarstva vladalo v Babiloniji od približno 1531 do 1155 pr.
Poglej Enuma Eliš in Kasiti
Kišar
Kišar (slovensko vsa zemlja) je bil prvobitna boginja v babilonskem mitu o stvaritvi sveta Enuma Eliš.
Poglej Enuma Eliš in Kišar
Kingu
Kingu je pomemben demon v sumerskem epu o stvarjenju (Enuma Eliš).
Poglej Enuma Eliš in Kingu
Klinopis
Klinopis je bil eden od najstarejših sistemov pisave, ki so ga iznašli Sumerci v staroveški Mezopotamiji.
Poglej Enuma Eliš in Klinopis
Kolofon
Kolofon (grško; Kolofón) je bilo mesto v antični maloazijski pokrajini Lidiji.
Poglej Enuma Eliš in Kolofon
Kozmologija
Kozmologíja (starogrško: kosmología.
Poglej Enuma Eliš in Kozmologija
Lahamu
Lahamu, tudi Lakamu, Lahos in Lumasi, ali asiro-akadsko Lamassu, je bila prvorojenka Abzuja in Tiamat v akadski mitologiji.
Poglej Enuma Eliš in Lahamu
Lahmu
Niniv, Mezopotamija Laḫmu, tudi Lakmu, Lahe, Lumasi ali asiro-akadsko Lamassu, je božanstvo iz akadske mitologije, ki je predstavljalo zodiak, starševske zvezde ali ozvezdja.
Poglej Enuma Eliš in Lahmu
Marduk
Upodobitev Marduka Marduk je v babilonski mitologiji glavni bog.
Poglej Enuma Eliš in Marduk
Metrika (književnost)
Metrika (iz grškega metron.
Poglej Enuma Eliš in Metrika (književnost)
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Poglej Enuma Eliš in Mezopotamija
Mitologija
Gregorio Lazzarini - ''Rinaldo and Armida'' (ok. 1690, Narodna galerija Slovenije) Mitologíja (grško μυθος: mýthos - mit + λóγος: logos - beseda, govor) ali bajeslóvje je folklorni žanr, sestavljen iz pripovedi ali zgodb, ki igrajo temeljno vlogo v družbi, kot so temeljne zgodbe ali miti o izvoru.
Poglej Enuma Eliš in Mitologija
Mosul
Mosul (arabsko الموصل: al-Mawṣil, lokalna izgovarjava: el-Mōṣul, sirsko ܢܝܢܘܐ: Nînwe, kurdsko مووسڵ: Mûsil, turško Musul) je mesto z 2,4 milijona prebivalcev (ocena 2014) v severnem Iraku.
Poglej Enuma Eliš in Mosul
Nabu
Nabu (akadski klinopis 𒀭𒀝 Nabū, sirsko ܢܒܘ) je bil mezopotamski bog pismenosti, znanosti, pisarjev in modrosti.
Poglej Enuma Eliš in Nabu
Ninhursaga
Upodobitev Ninhursage (desno) Ninhursaga (sumersko 𒀭𒊩𒌆𒄯𒊕, nin-ḫur-saŋ, DNIN-ḪUR.SAG, včasih prečrkovano kot Ninkharsag, znana tudi kot Damgalnuna ali Ninmah, je bila starodavna sumerska boginja mati, boginja gora in ena od sedmih velikih sumerskih božanstev. V svojem bistvu je boginja plodnosti.
Poglej Enuma Eliš in Ninhursaga
Ninive
Ninive (akadsko Ninwe, klasično sirsko ܢ ܸ ܢ ܘ ܵ ܐ, Hebrejsko נינוה Nīnewē, grško Νινευή, perzijsko نینوا, latinsko Nineve, arabsko نينوى) je bilo glavno mesto Asirije v zadnjih nekaj desetletjih Asirskega cesarstva.
Poglej Enuma Eliš in Ninive
Rima
Rima je vrsta stika, kjer se ponavljajo čim bolj podobni končni glasovi dveh ali več besed, ki so si prostorsko ali časovno dovolj sosednje, bodisi v verzu ali v nevezanem govoru.
Poglej Enuma Eliš in Rima
Selevkidsko cesarstvo
Selevkidsko cesarstvo (312–47 pr. n. št.) je bila grška država, ki je nastala po smrti Aleksandra Velikega na ozemlju njegovega imperija.
Poglej Enuma Eliš in Selevkidsko cesarstvo
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Enuma Eliš in Slovenščina
Stara zaveza
Stara zaveza v obliki zvitka Stara zaveza pomeni zavezo, ki jo je Bog sklenil z Judi.
Poglej Enuma Eliš in Stara zaveza
Sultantepe
Sultantepe, morda nekdanja Huzirina, je tell v provinci Şanlıurfa, Turčija, in arheološko najdišče iz poznega asirskega obdobja.
Poglej Enuma Eliš in Sultantepe
Sumerščina
Sumerščina (sumersko EME.G̃IR15) je izumrl izoliran jezik antičnih Sumercev, ki se je govoril v južni Mezopotamiji, sedanjem južnem Iraku.
Poglej Enuma Eliš in Sumerščina
Tašmetu
Tašmetu (klinopisno 𒀭𒌨𒈨𒌈 Dur-me-tum, DTašmetu, poslovenjeno Gospa, ki posluša), tudi Tašmet in Tašmetum, je bila akadska boginja, žena boga Nabuja.
Poglej Enuma Eliš in Tašmetu
Tiamat
Tiamat je v babilonski mitologiji boginja slanega oceana in pošast kaosa.
Poglej Enuma Eliš in Tiamat
Tigris
Tigris v Mosulu, Irak Tígris (staroperzijsko Tigr, sirsko aramejsko Deqlath, arabsko دجلة, Didžla, turško Dicle; biblično Hiddeqel) je reka, ki teče na vzhodu nekdanje Mezopotamije.
Poglej Enuma Eliš in Tigris
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Enuma Eliš in Turčija