Kazalo
19 odnosi: Astronomija, Deklinacija, Einsteinov križ, Elektromagnetno valovanje, Epoha (astronomija), Evropski južni observatorij, Galaksija, Gravitacijska konstanta, Gravitacijska leča, Gravitacijsko polje, Hitrost svetlobe, Kozmologija, Masa, Optika, Radian, Radio, Rektascenzija, Vesoljski teleskop Hubble, Zvezda.
- Albert Einstein
- Gravitacijske leče
- Optični pojavi
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Einsteinov obroč in Astronomija
Deklinacija
Ekvatorski koordinatni sistem Deklinácija (oznaka δ) je v astronomiji lok časovne krožnice merjen od nebesnega ekvatorja pa do lege nebesnega telesa na časovni krožnici.
Poglej Einsteinov obroč in Deklinacija
Einsteinov križ
Posnetek Einsteinovega križa Einsteinov križ ali Q2237+030 ali QSO2237+0305 je slika kvazarja, ki jo povzroča gravitacijska leča, ki je nastala zaradi galaksije ZW 2237+030.
Poglej Einsteinov obroč in Einsteinov križ
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Poglej Einsteinov obroč in Elektromagnetno valovanje
Epoha (astronomija)
Epoha je v astronomiji trenutek, za katerega so podani podatki o koordinatah lege nebesnih teles ali elementih tirnice ali efemeride.
Poglej Einsteinov obroč in Epoha (astronomija)
Evropski južni observatorij
Evropska organizacija za astronomske raziskave na južni polobli, pogosteje Evropski južni observatorij (ESO), je 16-narodna medvladna raziskovalna organizacija za talno astronomijo.
Poglej Einsteinov obroč in Evropski južni observatorij
Galaksija
Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.
Poglej Einsteinov obroč in Galaksija
Gravitacijska konstanta
Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.
Poglej Einsteinov obroč in Gravitacijska konstanta
Gravitacijska leča
Gravitacijska leča je masivno telo ali sistem teles, ki zaradi svojega gravitacijskega polja ukrivlja pot elektromagnetnemu valovanju (in svetlobi).
Poglej Einsteinov obroč in Gravitacijska leča
Gravitacijsko polje
Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.
Poglej Einsteinov obroč in Gravitacijsko polje
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Poglej Einsteinov obroč in Hitrost svetlobe
Kozmologija
Kozmologíja (starogrško: kosmología.
Poglej Einsteinov obroč in Kozmologija
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Einsteinov obroč in Masa
Optika
Cyclopaedia'' disperzija Óptika (óptiké - videz, podoba) je veja fizike, ki se ukvarja z značilnostmi in obnašanjem svetlobe ter z interakcijo med svetlobo in snovjo.
Poglej Einsteinov obroč in Optika
Radian
π radianov. Radián je enota za merjenje ravninskih kotov.
Poglej Einsteinov obroč in Radian
Radio
Starinski radijski sprejemnik Rádio (latinsko radius – žarek) je tehnologija, ki omogoča prenos signalov s prilagajanjem (modulacijo) elektromagnetnih valov, ki imajo manjše frekvence kot svetloba.
Poglej Einsteinov obroč in Radio
Rektascenzija
Ekvatorski koordinatni sistem Rektascenzija (označena z Ra ali α) je lok nebesnega ekvatorja merjen od točke pomladišča do časovne krožnice nebesnega telesa, merjen v smeri nasprotni urinemu kazalcu.
Poglej Einsteinov obroč in Rektascenzija
Vesoljski teleskop Hubble
Vesoljski teleskop Hubble (tudi Hubblov vesoljski daljnogled;, okrajšano HST) je zrcalni daljnogled v tirnici okrog Zemlje.
Poglej Einsteinov obroč in Vesoljski teleskop Hubble
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Einsteinov obroč in Zvezda
Glej tudi
Albert Einstein
Gravitacijske leče
Optični pojavi
Prav tako znan kot Hvolsonov obroč.