Hitreje kot brskalnik!
50 odnosi: Aachen, Auguste Frédéric Louis Viesse de Marmont, Španija, Švedi, Švedska, Øresund, Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord, Francija, Francoska revolucija, Genova, Gotland, Grof, Gustav III. Švedski, Hamburg, Hannover, Hansa, Helsingborg, Jean Victor Marie Moreau, Jožefina Leuchtenberška, Karel XIV. Janez Švedski, Karlskrona, Katolištvo, Korzika, Kraljica, Louis Alexandre Berthier, Ludovika Nizozemska, Mainz, Malbork, Marseille, Napoleon Bonaparte, Napoleon II., Napoleon III., Neapelj, Norvežani, Oskar I. Švedski, Oskar II. Švedski, Papeška država, Prusija, Rim, Rodbina Bernadotte, Samostan, Severni medved, Seznam švedskih kraljev, Spandau, Stockholm, Svila, 17. december, 1777, 1860, 8. november.
Aachen
Aachen je bil rezidenca Karla Velikega in od 936 do 1531 mesto, kjer je bilo kronanih 31 nemških kraljev Svetega rimskega cesarstva.
Novo!!: Désirée Clary in Aachen · Poglej več »
Auguste Frédéric Louis Viesse de Marmont
Auguste Frédéric Louis Viesse de Marmont, francoski maršal, vojvoda Dubrovniški, * 20. julij 1774, Châtillon-sur-Seine, † 2. marec 1852, Benetke.
Novo!!: Désirée Clary in Auguste Frédéric Louis Viesse de Marmont · Poglej več »
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Novo!!: Désirée Clary in Španija · Poglej več »
Švedi
Švedi so germanski narod, ki govori švedsko in živi pretežno na Švedskem (7,9 milijonov) in na Finskem (okoli 300.000), ter drugje v Skandinaviji, v ZDA (več kot 4 milijonov ljudi je švedskega porekla) in Kanadi.
Novo!!: Désirée Clary in Švedi · Poglej več »
Švedska
Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.
Novo!!: Désirée Clary in Švedska · Poglej več »
Øresund
Øresund, Veliki Belt in Mali Belt Øresund Øresund; Öresund), je morski preliv, ki tvori dansko-švedsko mejo med danskim otokom Zelandijo (Sjælland) in švedsko pokrajino Skanijo (Skåne). Preliv je dolg 118 kilometrov; njegova širina se spreminja od 4 kilometrov do 28 kilometrov. Na najožji točki med Helsingørjem na Danskem in Helsingborgom na Švedskem je širok 4 kilometre. Øresund je skupaj s prelivoma Veliki Belt (Storebælt) in Mali Belt (Lillebælt) in Kielskim prekopom ena od štirih plovnih poti, ki povezujejo Baltsko morje z Atlantskim oceanom preko Kattegata, Skagerraka in Severnega morja; zaradi tega je ena najbolj obremenjenih vodnih poti na svetu. 1. julija 2000 sta danska kraljica Margareta II. in švedski kralj Karl XVI. Gustav predala v promet Øresundski most, ki povezuje København in Malmö, dvonacionalno metropolitansko območje s skoraj 4 milijoni prebivalcev. Øresund je geološko mlada ožina, ki je nastala pred 8500–8000 leti kot posledica dviga morske gladine. Prej je bilo jezero Ancylus, sladkovodno telo v Baltskem bazenu, povezano z morjem izključno prek Velikega Belta. Vdor slane vode preko Øresunda je zaznamoval začetek modernega Baltskega morja kot telesa slane vode.
Novo!!: Désirée Clary in Øresund · Poglej več »
Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord
Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord, francoski škof, politik in diplomat, * 2. februar 1754, Pariz, † 17. maj 1838, Pariz.
Novo!!: Désirée Clary in Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Désirée Clary in Francija · Poglej več »
Francoska revolucija
Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.
Novo!!: Désirée Clary in Francoska revolucija · Poglej več »
Genova
Genova (slovenska izgovorjava: génova) je mesto in morsko pristanišče v severni Italiji, ki je glavno mesto pokrajine Genova in italijanske dežele Ligurija.
Novo!!: Désirée Clary in Genova · Poglej več »
Gotland
Gotland je province in občina na Švedskem in je tudi največji otok Baltskega morja.
Novo!!: Désirée Clary in Gotland · Poglej več »
Grof
Gròf (ž. grofíca) je visok plemiški naziv, ki izvira iz nemščine Graf.
Novo!!: Désirée Clary in Grof · Poglej več »
Gustav III. Švedski
Gustav III. je bil od leta 1771 do njegovega umora leta 1792 kralj Švedske, * 24. januar (13. januar) 1746, Stockholm, Švedska, † 29. marec 1792, Stockholm, Švedska Bil je najstarejši sin švedskega kralja Adolfa Friderika in kraljice Luize Ulrike, sestre pruskega kralja Friderika Velikega, in bratranec ruske carice Katarine Velike.
Novo!!: Désirée Clary in Gustav III. Švedski · Poglej več »
Hamburg
Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah. Je ena od 16 nemških zveznih dežel, ki jo obkrožata deželi Schleswig-Holstein na severu in Spodnja Saška na jugu in je največje mesto Severne Nemčije. V mestni metropolitanski regiji živi več kot pet milijonov ljudi. Hamburg leži ob reki Labi in dveh njenih pritokih, reki Alster, ki tvori dve veliki jezeri v mestu in reki Bille. Je tretje največje nemško govoreče mesto po Berlinu in Dunaju. Uradno ime odraža hamburško zgodovino kot člana srednjeveške Hanseatske lige in svobodnega cesarskega mesta Svetega rimskega cesarstva. Pred združitvijo Nemčije leta 1871 je bil povsem suverena mestna država, pred letom 1919 pa je bila ustanovljena civilna republika, ki jo je ustavno vodil razred dednih velikih meščanov ali Hanseati. Med nesrečami, kot so Veliki požar v Hamburgu, poplave v Severnem morju iz leta 1962 in vojaški spopadi, vključno z bombardiranjem v drugi svetovni vojni, se je mesto po vsaki katastrofi uspelo dvigniti in postati bogatejše. Hamburg je tretje največje pristanišče v Evropi. Glavna regionalna radiodifuzna hiša NDR, tiskarna in založba Gruner + Jahr ter časopisi Der Spiegel in Die Zeit imajo sedež v mestu. Hamburg je sedež najstarejše berlinske borze in najstarejše trgovske banka na svetu, Berenberg Bank. Medijska, komercialna, logistična in industrijska podjetja s pomembnimi lokacijami v mestu so multinacionalke Airbus, Blohm + Voss, Aurubis, Beiersdorf in Unilever. Mesto gosti specialiste iz svetovne ekonomije in mednarodnega prava, vključno s konzularnimi in diplomatskimi predstavništvi Mednarodnega sodišča za pomorsko pravo, Fundacije EU-LAC in Unescovega inštituta za vseživljenjsko učenje, mednarodne politične konference in srečanja, kot je Evropa—Kitajska in G20. Nekdanji nemški kancler Helmut Schmidt, ki je vodil vlado osem let in Angela Merkel, nemška kanclerka od leta 2005, prihajata iz Hamburga. Mesto privablja številne tuje in domače turiste. V letu 2016 se je uvrščalo na 18. mesto na svetu. Speicherstadt in Kontorhausviertel sta bila leta 2015 uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine. Hamburg je glavno evropsko znanstveno, raziskovalno in izobraževalno središče z več univerzami in inštituti. Med najpomembnejšimi kulturnimi prizorišči sta koncertna dvorana Elbphilharmonie in Laeiszhalle. Ustvaril je gibanja, kot je Hamburger Schule in utrl pot za skupine, vključno z The Beatles. Hamburg je znan tudi po več gledališčih in različnih glasbenih oddajah. St. Paulijev Reeperbahn sodi med najbolj znana evropska zabaviščna območja.
Novo!!: Désirée Clary in Hamburg · Poglej več »
Hannover
Hannover je glavno in največje mesto nemške zvezne dežele Spodnja Saška in 535.061 (2017) prebivalcev in s tem trinajsto največje mesto Nemčije in tretje največje mesto Severne Nemčije za Hamburgom in Bremnom.
Novo!!: Désirée Clary in Hannover · Poglej več »
Hansa
''Carta Marina'' iz dobe Hanse (1539) je prvi znan prikaz nordijskih držav na zemljevidu Hanzeatska zveza ali Hansa (srednja nizka nemščina: Hanse, Düdesche Hanse, Hansa; standardna nemščina Deutsche Hanse, nizozemsko Hanze, latinsko Hansa Teutonica) je bila trgovska in obrambna konfederacija trgovskih cehov in trgovskih mest v severozahodni in srednji Evropi.
Novo!!: Désirée Clary in Hansa · Poglej več »
Helsingborg
Helsingborg je mesto v pokrajini Skaniji na jugu Švedske.
Novo!!: Désirée Clary in Helsingborg · Poglej več »
Jean Victor Marie Moreau
Jean Victor Marie Moreau, francoski general, * 14. februar 1763, Morlaix, Bretanija, † 2. september 1813, Louny, Češka.
Novo!!: Désirée Clary in Jean Victor Marie Moreau · Poglej več »
Jožefina Leuchtenberška
Jožefina Leuchtenberška ali Jožefina de Beauharnais (polno ime Joséphine Maximilienne Eugénie Napoléone), kraljica Švedske, * 14. marec 1807, Milan, Italija, † 7. junij 1876, Stockholm, Švedska.
Novo!!: Désirée Clary in Jožefina Leuchtenberška · Poglej več »
Karel XIV. Janez Švedski
Charles-Jean Baptiste Bernadotte, francoski maršal ter švedski in norveški kralj, * 26. januar 1763, Pau, Francija, † 8. marec 1844, Stockholm, Švedska.
Novo!!: Désirée Clary in Karel XIV. Janez Švedski · Poglej več »
Karlskrona
Karlskrona je pristaniško mesto v južni švedski provinci Blekinge län in zgodovinski provinci Blekinge.
Novo!!: Désirée Clary in Karlskrona · Poglej več »
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Novo!!: Désirée Clary in Katolištvo · Poglej več »
Korzika
Korzika je z dobrimi 8.700 km2 četrti največji otok v Sredozemskem morju in hkrati francoska regija, nahaja pa se zahodno od Apeninskega polotoka.
Novo!!: Désirée Clary in Korzika · Poglej več »
Kraljica
Kraljíca, v nekaterih besedilih tudi kraljéva, je vladarski naslov, pridobljen dedno, s poroko ali z izvolitvijo.
Novo!!: Désirée Clary in Kraljica · Poglej več »
Louis Alexandre Berthier
Louis Alexandre Berthier, francoski maršal, * 1753, † 1815.
Novo!!: Désirée Clary in Louis Alexandre Berthier · Poglej več »
Ludovika Nizozemska
Ludovika Nizozemska (polno ime Wilhelmina Frederika Alexandrine Anna Louise), švedska in norveška kraljica, * 5. avgust 1828, Haag, Nizozemska, † 30. marec 1871, Stockholm, Švedska.
Novo!!: Désirée Clary in Ludovika Nizozemska · Poglej več »
Mainz
Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.
Novo!!: Désirée Clary in Mainz · Poglej več »
Malbork
Malbork (latinsko Mariaeburgum, Mariae castrum, Marianopolis, nemško Marienburg) je okrajno mesto ob reki Nogat v Pomorjanskem vojvodstvu.
Novo!!: Désirée Clary in Malbork · Poglej več »
Marseille
Marseille, 1575 Marseille je glavno mesto in občina jugovzhodne francoske regije Provansa-Alpe-Azurna obala, prefektura departmaja Bouches-du-Rhône.
Novo!!: Désirée Clary in Marseille · Poglej več »
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Novo!!: Désirée Clary in Napoleon Bonaparte · Poglej več »
Napoleon II.
Napoleon II (Napoléon François Joseph Charles Bonaparte) je bil leta 1815 nekaj tednov sporen francoski cesar.
Novo!!: Désirée Clary in Napoleon II. · Poglej več »
Napoleon III.
Napoléon III.
Novo!!: Désirée Clary in Napoleon III. · Poglej več »
Neapelj
Neapelj (Napoli, neapeljsko Napule) je največje mesto južne Italije ter glavno mesto Kampanije in pokrajine Neapelj.
Novo!!: Désirée Clary in Neapelj · Poglej več »
Norvežani
300px Norvežani so skandinavski (germanski) narod, ki živi na področju Norveške.
Novo!!: Désirée Clary in Norvežani · Poglej več »
Oskar I. Švedski
Oskar I. (rojen Joseph François Oscar Bernadotte), švedski in norveški kralj, * 4. julij 1799, Paris, Francija, † 8. julij 1859, Stockholm, Švedska.
Novo!!: Désirée Clary in Oskar I. Švedski · Poglej več »
Oskar II. Švedski
Oskar II. (polno ime Oscar Fredrik), švedski in norveški kralj, * 21. januar 1829, Stockholmska palača, Stockholm, † 8. december 1907, Stockholmska palača, Stockholm.
Novo!!: Désirée Clary in Oskar II. Švedski · Poglej več »
Papeška država
Papeška država je bila država, na čelu katere je bil papež, zaradi česar je bila v teku stoletij svojega obstoja večinoma združena s pojmom Katoliške Cerkve.
Novo!!: Désirée Clary in Papeška država · Poglej več »
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Novo!!: Désirée Clary in Prusija · Poglej več »
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Novo!!: Désirée Clary in Rim · Poglej več »
Rodbina Bernadotte
Hiša Bernadotte je trenutna kraljeva hiša Švedske, ki vlada od leta 1818.
Novo!!: Désirée Clary in Rodbina Bernadotte · Poglej več »
Samostan
Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.
Novo!!: Désirée Clary in Samostan · Poglej več »
Severni medved
Odrasla žival in mladič Severni, tudi beli ali polarni medved (znanstveno ime Ursus maritimus) je velik sesalec iz rodu zveri (Carnivora), družina medvedov (Ursidae).
Novo!!: Désirée Clary in Severni medved · Poglej več »
Seznam švedskih kraljev
To je seznam švedskih kraljev in kraljic in oseb v liniji dednega nasledstva na švedski prestol.
Novo!!: Désirée Clary in Seznam švedskih kraljev · Poglej več »
Spandau
Spandau je najbolj zahodno od 12 okrožij (Bezirke) v Berlinu, ob sotočju rek Havel in Spree ter se razteza vzdolž zahodnega brega reke Havel.
Novo!!: Désirée Clary in Spandau · Poglej več »
Stockholm
Stockholm je glavno mesto Švedske, ki leži na vzhodni obali Baltika ob vhodu v jezero Mälaren.
Novo!!: Désirée Clary in Stockholm · Poglej več »
Svila
Kokon sviloprejke s svilenimi vlakni Svila so vlakna iz kokonov sviloprejke.
Novo!!: Désirée Clary in Svila · Poglej več »
17. december
17.
Novo!!: Désirée Clary in 17. december · Poglej več »
1777
1777 (MDCCLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: Désirée Clary in 1777 · Poglej več »
1860
1860 (MDCCCLX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: Désirée Clary in 1860 · Poglej več »
8. november
8.
Novo!!: Désirée Clary in 8. november · Poglej več »
