Kazalo
58 odnosi: Acta Chimica Slovenica, Akademski nazivi, Anglija, Črnomelj, Biokemija, Biologija, Docent, Dunaj, Eksploziv, Fakulteta, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, Federativna ljudska republika Jugoslavija, Igor Belič, Inštitut za biokemijo Medicinske fakultete v Ljubljani, Inštitut za kemijo Medicinske fakultete v Ljubljani, Italija, Jeklo, Kapitulacija, Kemija, Klasična gimnazija, Laboratorij, Ljubljana, Maribor, Medalja za hrabrost (SFRJ), Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, Nacionalni inštitut za biologijo, Narodnoosvobodilni boj, Okupacija, Osvobodilna fronta, Parma, Partizanska spomenica 1941, Pedagogika, Prirodoslovna matematična fakulteta v Ljubljani, Red dela, Red zaslug za ljudstvo, Slovenci, Slovensko biokemijsko društvo, Tehniška fakulteta v Ljubljani, Univerza v Ljubljani, Zagreb, Zapor, 1. avgust, 13. avgust, 15. april, 1915, 1939, 1941, 1942, 1944, 1945, ... Razširi indeks (8 več) »
Acta Chimica Slovenica
Acta Chimica Slovenica (ACSi) je znanstvena revija, ki jo izdaja Slovensko kemijsko društvo od leta 1951.
Poglej Dušan Stucin in Acta Chimica Slovenica
Akademski nazivi
Akademski nazivi so nazivi, ki jih predavateljem glede na strokovno in pedagoško delo podeljuje univerza.
Poglej Dušan Stucin in Akademski nazivi
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Dušan Stucin in Anglija
Črnomelj
Črnómelj (v starejših virih tudi Černomelj, TschernemblLeksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 4.) je mesto v Sloveniji, največje mesto v Beli krajini z okoli 5500 prebivalci, sedež istoimenske občine in krajevne skupnosti.
Poglej Dušan Stucin in Črnomelj
Biokemija
Biokemíja je interdisciplinarna veda, ki preučuje kemijske snovi in procese, ki se odvijajo v organizmih: rastlinah, živalih in mikroorganizmih.
Poglej Dušan Stucin in Biokemija
Biologija
Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.
Poglej Dušan Stucin in Biologija
Docent
Docènt oz.
Poglej Dušan Stucin in Docent
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Dušan Stucin in Dunaj
Eksploziv
Eksplozije Eksplozivna snov ali eksploziv je snov, ki vsebuje veliko količino notranje energije, ki po iniciaciji lahko povzroči eksplozijo, se pravi zelo hitro ekspanzijo snovi, ki jo običajno spremljajo svetloba, toplota in pritisk.
Poglej Dušan Stucin in Eksploziv
Fakulteta
Fakulteta je šolska ustanova, ki izvaja višje in/ali visokošolski program samostojno oz.
Poglej Dušan Stucin in Fakulteta
Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani
Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo (kratica FNT), s sedežem v Ljubljani, je nekdanja fakulteta, ki je bila članica Univerze v Ljubljani.
Poglej Dušan Stucin in Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani
Federativna ljudska republika Jugoslavija
Federativna ljudska republika Jugoslavija (FLRJ) je bil naziv za drugo Jugoslavijo med 29. novembrom 1945 in 7. aprilom 1963.
Poglej Dušan Stucin in Federativna ljudska republika Jugoslavija
Igor Belič
Igor Belič, slovenski biokemik, kemik in univerzitetni predavatelj, * 16. januar 1919, Berlin, † 19. november 1997, Ljubljana.
Poglej Dušan Stucin in Igor Belič
Inštitut za biokemijo Medicinske fakultete v Ljubljani
Inštitut za biokemijo je znanstveno-raziskovalni inštitut, ki deluje v okviru Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Poglej Dušan Stucin in Inštitut za biokemijo Medicinske fakultete v Ljubljani
Inštitut za kemijo Medicinske fakultete v Ljubljani
Inštitut za kemijo Medicinske fakultete v Ljubljani je bil raziskovalni inštitut, predhodnik današnjega Inštituta za biokemijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Poglej Dušan Stucin in Inštitut za kemijo Medicinske fakultete v Ljubljani
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Dušan Stucin in Italija
Jeklo
Pridobivanje surovega jekla Jêklo je železova zlitina, pri kateri je poleg samega železa najpomembnejši zlitinski element ogljik.
Poglej Dušan Stucin in Jeklo
Kapitulacija
Kapitulacija, tudi vdaja, pomeni v vojaškem izrazoslovju prenehanje oboroženega odpora in podreditev državi zmagovalki.
Poglej Dušan Stucin in Kapitulacija
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Dušan Stucin in Kemija
Klasična gimnazija
Klasična gimnazija je ena od zvrsti gimnazije, ki ima poudarek na humanizmu in družboslovju.
Poglej Dušan Stucin in Klasična gimnazija
Laboratorij
Miza v laboratoriju Laboratorij je prostor za znanstvene poskuse, zlasti naravoslovne, tehniške.
Poglej Dušan Stucin in Laboratorij
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Dušan Stucin in Ljubljana
Maribor
Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.
Poglej Dušan Stucin in Maribor
Medalja za hrabrost (SFRJ)
Medalja za hrabrost Medalja za hrabrost je bilo odlikovanje SFRJ, ki se je podeljevalo pripadnikom oboroženih sil SFRJ in tudi civilnim osebam, ki so v boju s sovražnikom storili eno ali več dejanj, s katerimi so dokazali svojo osebno hrabrost.
Poglej Dušan Stucin in Medalja za hrabrost (SFRJ)
Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani
Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani (kratica UL MF) je fakulteta, ki je članica Univerze v Ljubljani.
Poglej Dušan Stucin in Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani
Nacionalni inštitut za biologijo
Nacionalni inštitut za biologijo (kratica NIB) je slovenski javni raziskovalni zavod na področju biologije, pridruženi član Univerze v Ljubljani.
Poglej Dušan Stucin in Nacionalni inštitut za biologijo
Narodnoosvobodilni boj
Narodnoosvobodilni boj, tudi narodnoosvobodilna borba (kratica NOB) se imenuje odpor prebivalcev Jugoslavije proti okupatorjem med drugo svetovno vojno (1941-1945).
Poglej Dušan Stucin in Narodnoosvobodilni boj
Okupacija
Okupácija ali zasédba je vojaško dejanje, v katerem sile ene države zasedejo oz.
Poglej Dušan Stucin in Okupacija
Osvobodilna fronta
grafiti Triglava in črk O.F. ki se je prikazoval povsod po okupirani Sloveniji. Osvobodilna fronta slovenskega naroda (znana tudi le kot Osvobodilna fronta; kratica: OF SN oz. OF) je bila slovenska politična organizacija, ki je nastala kot posledica okupacije Slovenskega ozemlja v drugi svetovni vojni.
Poglej Dušan Stucin in Osvobodilna fronta
Parma
Parma (emilijansko Pärma) je mesto skoraj 200.000 prebivalci v severni italijanski deželi Emiliji - Romanji, ki slovi po pršutu, siru, arhitekturi, glasbi in okolici. Je sedež univerze, ki je ena najstarejših na svetu. Mesto istoimenska reka deli na dva dela. Okrožje na drugi strani reke se imenuje Oltretorrente.
Poglej Dušan Stucin in Parma
Partizanska spomenica 1941
Partizanska spomenica 1941. Partizanska spomenica 1941 je bilo visoko jugoslovansko vojaško in civilno odlikovanje, ki je bilo podeljeno vsem udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja, ki so pričeli delovati leta 1941 (kljub temu kriteriju je bilo to odlikovanje podeljeno tudi drugih osebam, ki so pozneje vstopile v NOB).
Poglej Dušan Stucin in Partizanska spomenica 1941
Pedagogika
Pedagog pri delu s srednješolci Pedagogika je veda o vzgoji in izobraževanju.
Poglej Dušan Stucin in Pedagogika
Prirodoslovna matematična fakulteta v Ljubljani
Prirodoslovno-matematična fakulteta, s sedežem v Ljubljani, je bivša fakulteta, ki je bila članica Univerze v Ljubljani.
Poglej Dušan Stucin in Prirodoslovna matematična fakulteta v Ljubljani
Red dela
Red dela je bilo odlikovanje SFRJ, ki se je podeljevalo posameznikom, organizacijam združenega dela in drugim organizacijam in enotam oboroženih sil SFRJ za posebne zasluge, ki so jih dosegli v gospodarstvu in za delo, ki je bilo posebnega pomena za napredek države v drugih družbenih dejavnostih.
Poglej Dušan Stucin in Red dela
Red zaslug za ljudstvo
Red zaslug za ljudstvo (originalno: red zaslug za narod) je bilo odlikovanje SFRJ, ustanovljeno 9. julija 1945.
Poglej Dušan Stucin in Red zaslug za ljudstvo
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Dušan Stucin in Slovenci
Slovensko biokemijsko društvo
Slovensko biokemijsko društvo (SBD) je strokovno združenje s področja biokemije in molekularne biologije.
Poglej Dušan Stucin in Slovensko biokemijsko društvo
Tehniška fakulteta v Ljubljani
Tehniška fakulteta, s sedežem v Ljubljani, je nekdanja fakulteta, ki je bila članica Univerze v Ljubljani.
Poglej Dušan Stucin in Tehniška fakulteta v Ljubljani
Univerza v Ljubljani
Univerza v Ljubljani je najstarejša in s 40.000 študenti (v študijskem letu 2016/17) največja univerza v Sloveniji.
Poglej Dušan Stucin in Univerza v Ljubljani
Zagreb
Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.
Poglej Dušan Stucin in Zagreb
Zapor
Glavna stavba zapora v Fremantlu (Avstralija) Zapor je organizacija in ustanova, v katerih se nahajajo ljudje, ki so storili odklonska (kriminalna) dejanja znotraj družbe in jih je družba zato kaznovala.
Poglej Dušan Stucin in Zapor
1. avgust
1.
Poglej Dušan Stucin in 1. avgust
13. avgust
13.
Poglej Dušan Stucin in 13. avgust
15. april
15.
Poglej Dušan Stucin in 15. april
1915
Potop Lusitanie 1915 (MCMXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Dušan Stucin in 1915
1939
1939 (MCMXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Dušan Stucin in 1939
1941
1941 (MCMXLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Dušan Stucin in 1941
1942
1942 (MCMXLII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Dušan Stucin in 1942
1944
1944 (MCMXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Dušan Stucin in 1944
1945
1945 (MCMXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Dušan Stucin in 1945
1949
1949 (MCMXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Dušan Stucin in 1949
1951
1951 (MCMLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Dušan Stucin in 1951
1952
1952 (MCMLII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Dušan Stucin in 1952
1953
1953 (MCMLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Dušan Stucin in 1953
1960
1960 (MCMLX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Dušan Stucin in 1960
1969
1969 (MCMLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Dušan Stucin in 1969
1976
1976 (MCMLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Dušan Stucin in 1976
4. maj
4.
Poglej Dušan Stucin in 4. maj