Kazalo
37 odnosi: Akceptor, Aluminij, Antimon, Arzen, Atom, Bor (element), Borova skupina, Cink, Difuzija, Donor, Dopiranje, Elektronska vrzel, Erbij, Evropij, Fosfor, Galij, Germanij, Holmij, Ion, Izotop, Kadmij, Kromova skupina, Magnezij, Neodim, Nevtron, Periodni sistem elementov, Polprevodnik, Prepovedani pas, Prevodni pas, Razpolovni čas, Selen, Silicij, Telur, Titanova skupina, Valenčni pas, Vanadijeva skupina, Zemljoalkalijska kovina.
- Kemijske lastnosti
- Kristali
- Veda o materialih
Akceptor
Dopiranje z aluminijem v silicijevem kristalu. Akceptor (sprejemnik) je dopant, ki se dodaja polprevodniku, da dobimo p-tip polprevodnika.
Poglej Dopant in Akceptor
Aluminij
Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.
Poglej Dopant in Aluminij
Antimon
Antimón je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Sb (iz latinskega Stibium) in atomsko število 51.
Poglej Dopant in Antimon
Arzen
Arzén je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol As, atomsko število 33 in relativno atomsko maso 74.92.
Poglej Dopant in Arzen
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Dopant in Atom
Bor (element)
Bór (latinsko borium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol B in vrstno število 5.
Poglej Dopant in Bor (element)
Borova skupina
Borova skupina so kemijski elementi iz 13., po stari nonemklaturi IIIA, skupine periodnega sistema elementov.
Poglej Dopant in Borova skupina
Cink
Cínk (latinsko zincum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zn in atomsko število 30.
Poglej Dopant in Cink
Difuzija
Difuzíja je spontano razširjanje snovi, toplote ali gibalne količine zaradi prostorske nehomogenosti odgovarjajočih fizikalnih količin.
Poglej Dopant in Difuzija
Donor
Dopiranje s fosforjem v silicijevem kristalu. Donor (tudi donator ali dajalec) je atom dopanta, ki se dodaja polprevodniku, da dobimo n-tip polprevodnika.
Poglej Dopant in Donor
Dopiranje
Dopiranje je v proizvodnji polprevodnikov postopek vnosa nečistoč (v izredno majhnih količinah, v sledeh) v čiste oziroma prave polprevodnike, da bi spremenili njihove električne lastnosti.
Poglej Dopant in Dopiranje
Elektronska vrzel
Elektronska vrzel (tudi elektronska luknja ali samo vrzel) je pozitivno nabit kvazidelec (običajno v valenčnem pasu polprevodnika) na mestu, kjer manjka elektron.
Poglej Dopant in Elektronska vrzel
Erbij
Erbij je kemični element s simbolom Er in atomskim številom 68.
Poglej Dopant in Erbij
Evropij
Europij je kemični element s simbolom Eu in atomskim številom 63.
Poglej Dopant in Evropij
Fosfor
Fósfor (latinsko phosphorus) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol P in atomsko število 15.
Poglej Dopant in Fosfor
Galij
Gálij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ga in atomsko število 31.
Poglej Dopant in Galij
Germanij
Germánij (iz latinske besede Germania, ki označuje Nemčijo, domovino njegovega odkritelja) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ge in atomsko število 32.
Poglej Dopant in Germanij
Holmij
Hólmij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ho in atomsko število 67.
Poglej Dopant in Holmij
Ion
Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.
Poglej Dopant in Ion
Izotop
Izotopi so atomi kemijskega elementa z različnim masnim številom in enakim vrstnim številom.
Poglej Dopant in Izotop
Kadmij
Kádmij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cd in atomsko število 48.
Poglej Dopant in Kadmij
Kromova skupina
6.
Poglej Dopant in Kromova skupina
Magnezij
Magnézij (latinsko magnesium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mg in atomsko število 12.
Poglej Dopant in Magnezij
Neodim
Neodim je kemični element s simbolom Nd in atomskim številom 60.
Poglej Dopant in Neodim
Nevtron
barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.
Poglej Dopant in Nevtron
Periodni sistem elementov
Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih.
Poglej Dopant in Periodni sistem elementov
Polprevodnik
Polprevodnik je monokristalna snov, ki ima brez dovedene energije lastnosti električnega izolatorja, pri dovolj veliki dovedeni energiji pa ima lastnosti slabega električnega prevodnika.
Poglej Dopant in Polprevodnik
Prepovedani pas
Prepovedani pas je energijski pas v območju od vrha valenčnega pasu do začetka prevodnega pasu.
Poglej Dopant in Prepovedani pas
Prevodni pas
Prevodni pas je energijski pas elektronov, ki bi pri absolutni ničli ležal nad valenčnim pasom.
Poglej Dopant in Prevodni pas
Razpolovni čas
Razpolóvni čás (oznaka t1/2) ali razpolovna doba je matematični in znanstveni opis eksponentnega ali postopnega razpadanja.
Poglej Dopant in Razpolovni čas
Selen
Selén (latinsko selenium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Se in atomsko število 34.
Poglej Dopant in Selen
Silicij
Silícij (latinsko silicium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Si in atomsko število 14.
Poglej Dopant in Silicij
Telur
Telúr je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Te in atomsko število 52.
Poglej Dopant in Telur
Titanova skupina
4.
Poglej Dopant in Titanova skupina
Valenčni pas
Valenčni pas je za elektrone najvišja energija, ki bi jo lahko imeli elektroni v snovi pri absolutni ničli.
Poglej Dopant in Valenčni pas
Vanadijeva skupina
V 5. ali vanadijevo skupino periodnega sistema elementov spadajo elementi vanadij (V), niobij (Nb), tantal (Ta) in dubnij (Db), katerega so ga prvič sintetizirali leta 1967.
Poglej Dopant in Vanadijeva skupina
Zemljoalkalijska kovina
Zemljoalkalijske kovine so elementi druge skupine periodnega sistema elementov.
Poglej Dopant in Zemljoalkalijska kovina