Kazalo
54 odnosi: Adenozin trifosfat, Aminokislina, Anatomija, Angleščina, Beljakovina, Biotehniška fakulteta v Ljubljani, Bližnji vzhod, Carl Linnaeus, Ciper, Dednina, Divja svinja, Domači pes, Ekson, Evropa, Feromon, Fiziologija, Francija, Gen, Glodavci, Gnezdo, Gomoljika, Gozd, Hišna miš, Hrana, Imunski sistem, Industrializacija, Insulin, Kitajska, Ljudska republika Kitajska, Medicina, Meso, Mitohondrij, Modelni organizem, Nature, Oksidativna fosforilacija, Organ (biologija), Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, Pasme domačih prašičev, Podvrsta (biologija), Poskusi na živalih, Prašiči, Presaditev, Rjavo maščobno tkivo, Sesalci, Sladkorna bolezen, Slama, Sodoprsti kopitarji, Steroidni hormon, Strunarji, Sus, ... Razširi indeks (4 več) »
Adenozin trifosfat
Adenozin-5'-trifosfat (ATP) je molekula z različnimi biološkimi funkcijami, v celici pa deluje kot koencim.
Poglej Domači prašič in Adenozin trifosfat
Aminokislina
Amínokislína je v kemiji na splošno vsaka molekula, ki vsebuje tako aminsko (–NH2) kot karboksilno (–COOH) funkcionalno skupino.
Poglej Domači prašič in Aminokislina
Anatomija
Anatomski človek v ''Najsrečnejših uricah vojvode Berijskega'' Anatomija (iz grščine anatemnō, izrežem, iz ἀνά τέμνω) je veda biologije, ki preučuje zgradbo živih bitij, zlasti človeka in živali.
Poglej Domači prašič in Anatomija
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Poglej Domači prašič in Angleščina
Beljakovina
rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.
Poglej Domači prašič in Beljakovina
Biotehniška fakulteta v Ljubljani
Biotehniška fakulteta (kratica BF) je fakulteta, ki je članica Univerze v Ljubljani, s sedežem na Jamnikarjevi 101 v Ljubljani.
Poglej Domači prašič in Biotehniška fakulteta v Ljubljani
Bližnji vzhod
Zemljevid politične razdelitve Bližnjega vzhoda (2003) z vrisanimi prometnimi povezavami Blížnji vzhòd je zgodovinska, geografska, kulturna in politična regija, ki navadno obsega države Jugozahodne Azije in Egipt v Severni Afriki.
Poglej Domači prašič in Bližnji vzhod
Carl Linnaeus
Carl Linnaeus (latinizirano Carolus Linnaeus; po prejemu plemištva kot), švedski botanik, zdravnik in zoolog, * 23. maj 1707, Råshult, Smalandia, Švedska, † 10. januar 1778, Uppsala.
Poglej Domači prašič in Carl Linnaeus
Ciper
Ciper (Κύπρος, Kýpros; Kıbrıs), uradno Republika Ciper, (Kypriakḗ Dēmokratía; Kıbrıs Cumhuriyeti) je evrazijska otoška država v vzhodnem delu Sredozemlja južno od Turčije, zahodno od Levanta, severno od Egipta in vzhodno-jugovzhodno od Grčije.
Poglej Domači prašič in Ciper
Dednina
Dednína, dédina ali genóm je celota dednih informacij nekega organizma, ki obstaja v obliki DNK oziroma pri nekaterih virusih v obliki RNK.
Poglej Domači prašič in Dednina
Divja svinja
Divja svinja (znanstveno ime Sus scrofa) je izvorna vrsta vseh pasem domače svinje.
Poglej Domači prašič in Divja svinja
Domači pes
Domači pès (znanstveno ime Canis lupus familiaris) je štirinožni sesalec iz družine psov, podvrsta volka, ki so jo udomačili pred skoraj 15.000 leti in je bil prva udomačena žival.
Poglej Domači prašič in Domači pes
Ekson
Shematski prikaz izrezovanja intronov (v modri barvi), s katerim nastane zrela molekula RNA. Zeleno so obarvane nekodirajoče regije Ekson je zaporedje nukleotidov v nukleinski kislini, ki je prisotno v zreli molekuli RNA in se v končni fazi prevede v zaporedje aminokislin.
Poglej Domači prašič in Ekson
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Domači prašič in Evropa
Feromon
žlezo (na vrhu zadka) in tako sprošča feromon, ki privablja druge čebele Feromoni (grško: phero - nositi + hormân - spodbujati, poganjati) so kemični signali, ki ga v izredno majhnih količinah izločajo določeni organizmi in sprožijo naravni odziv pri drugem pripadniku iste vrste organizmov.
Poglej Domači prašič in Feromon
Fiziologija
Fiziologija (iz besed Physis, narava + Logos, veščina, znanost) je panoga biologije, ki proučuje življenjske procese v organizmih.
Poglej Domači prašič in Fiziologija
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Domači prašič in Francija
Gen
spajanja izrežejo: protein kodirajo le eksoni. Diagram označuje kot gen regijo okrog 40 baznih parov. V resnici je večina genov več stokrat daljša. Gen je umestljiva regija genomskega zaporedja in ustreza enoti dedovanja s pridruženimi regulatornimi regijami, prepisljivimi regijami in/ali drugimi regijami funkcionalnega zaporedja.
Poglej Domači prašič in Gen
Glodavci
Glodavci (znanstveno ime Rodentia, iz latinščine rodere - »gristi«) so red sesalcev, v katerega uvrščamo skoraj 2300 danes živečih vrst.
Poglej Domači prašič in Glodavci
Gnezdo
Nedograjeno ptičje gnezdo v obliki košare. Gnezdo je struktura, ki jo žival zgradi z namenom zagotoviti si varno prebivališče, predvsem za rojstvo in vzgajanje svojih mladičev.
Poglej Domači prašič in Gnezdo
Gomoljika
Gomoljíke ali tartúfi so užitne podzemne gobe iz rodu Tuber (gomoljika).
Poglej Domači prašič in Gomoljika
Gozd
Listnati gozd Gozd v pomladanskem času Gozd (tudi hosta, les, narečno šuma, gmajna, loza) je tip kopenskega ekosistema, navzven prepoznaven po poraslosti z gozdnim drevjem.
Poglej Domači prašič in Gozd
Hišna miš
Hišna miš, imenovana tudi domača miš (znanstveno ime Mus musculus), je zelo pogost glodavec in škodljivec v bivalnih prostorih človeka.
Poglej Domači prašič in Hišna miš
Hrana
Različna živila, ki jih človek uporablja za hrano Hrana je skupek snovi, ki jo organizem zaužije in predstavlja vir energije za njegovo delovanje ter molekularne gradnike za rast.
Poglej Domači prašič in Hrana
Imunski sistem
nevtrofilca pri požiranju bakterije antraksa (''Bacillus anthracis'') Imúnski sistém je organski sistem, sestavljen iz specializiranih celic, organov in procesov, ki nadzorujejo organizem in ga varujejo pred patogeni.
Poglej Domači prašič in Imunski sistem
Industrializacija
Industrializácija je gospodarski, družbenoprostorski in socialni proces, povezan s širjenjem industrijske proizvodnje, spreminjanjem delovnih procesov in spreminjanjem dojemanja družbene delitve dela.
Poglej Domači prašič in Industrializacija
Insulin
aminokislin H--NH-CHR-CO-n-OH proteina, kjer je R del, ki štrli iz skeleta vsake aminokisline. Insulín (tudi inzulin) (latinsko insula pomeni otok) je polipeptidni hormon trebušne slinavke, ki ga izločajo β-celice Langerhansovih otočkov.
Poglej Domači prašič in Insulin
Kitajska
Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.
Poglej Domači prašič in Kitajska
Ljudska republika Kitajska
Ljúdska repúblika Kitájska (okrajšano LR Kitajska, kratica LRK) je država v Vzhodni Aziji in deloma Srednji Aziji ter druga najbolj obljudena država na svetu s približno 1,404 milijarde prebivalcev.
Poglej Domači prašič in Ljudska republika Kitajska
Medicina
Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.
Poglej Domači prašič in Medicina
Meso
Nekaj vrst mesa, pripravljenih za nadaljnjo obdelavo Meso je živalsko mišično tkivo, ki ga zauživamo kot hrano.
Poglej Domači prašič in Meso
Mitohondrij
Elektronska mikrografija mitohondrija Mitohondrij je membranska struktura (struktura obdana z dvema biološkima membranama) oziroma kompartment evcite, ki služi celičnemu dihanju.
Poglej Domači prašič in Mitohondrij
Modelni organizem
biotehnologije ter drugih področij Modelni organizem je vrsta živih bitij, ki je iz praktičnih razlogov posebej priročna za preučevanje ali pomembna za človeka, zato biologi intenzivno raziskujejo različne biološke procese pri njej.
Poglej Domači prašič in Modelni organizem
Nature
Nature (angleško: »narava«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo tedensko izdaja britanska založba Nature Portfolio, podružnica založnika Springer Nature.
Poglej Domači prašič in Nature
Oksidativna fosforilacija
Oksidativna fosforilacija je presnovna pot, v kateri celice z encimi oksidirajo molekule hranilnih snovi in s tem sproščajo kemično energijo v njihovih vezeh, to pa potem porabijo za sintezo adenozin trifosfata (ATP).
Poglej Domači prašič in Oksidativna fosforilacija
Organ (biologija)
Leonarda da Vincija, okoli 1507 Organ (iz grške besede ὄργανον - organon: »inštrument, orodje«) je v biologiji urejen skupek tkiv, ki v organizmu opravlja določeno nalogo oz.
Poglej Domači prašič in Organ (biologija)
Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo
Generalni direktor FAO, Jacques Diouf, marec 2006 Organizacija za prehrano in kmetijstvo (Food and Agriculture Organization of the United Nations; kratica FAO) je mednarodna organizacija OZN, ki je bila ustanovljena 1945.
Poglej Domači prašič in Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo
Pasme domačih prašičev
Pasme domačih prašičev so skupine tesno sorodnih in vidno podobnih vrst domačih prašičev (Sus scrofa domesticus).
Poglej Domači prašič in Pasme domačih prašičev
Podvrsta (biologija)
Podvrsta (v znanstveni literaturi pogosto krajšano kot subsp. ali ssp.) je v biologiji taksonomska stopnja, nižja od vrste, in hkrati ime taksona na tej stopnji.
Poglej Domači prašič in Podvrsta (biologija)
Poskusi na živalih
Laboratorijska podgana Poskusi na živalih so eksperimentalna metoda v biologiji, ki temelji na uporabi živih živali (izključujoč človeka) za preučevanje bioloških procesov.
Poglej Domači prašič in Poskusi na živalih
Prašiči
Prašiči ali svinje (znanstveno ime Suidae) so družina sodoprstih kopitarjev, ki se je prvič pojavila v oligocenu.
Poglej Domači prašič in Prašiči
Presaditev
Presaditev je medicinski postopek, pri katerem se nek organ ali tkivo odstrani iz telesa in vstavi v telo prejemnika, kjer nadomesti poškodovan ali manjkajoč organ.
Poglej Domači prašič in Presaditev
Rjavo maščobno tkivo
Porazdelitev rjavega maščobnega tkiva v telesu mlade ženske, slikano s PET Rjavo maščobno tkivo ali rjavo maščevje je eden od dveh tipov maščobnih tkiv pri sesalcih.
Poglej Domači prašič in Rjavo maščobno tkivo
Sesalci
Sesálci (znanstveno ime Mammalia) so najvišje razviti razred vretenčarjev in s tem tudi najbolj razvite živali.
Poglej Domači prašič in Sesalci
Sladkorna bolezen
Sladkorna bolezen, žargonsko tudi diabetes,https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5511744/diabetes?query.
Poglej Domači prašič in Sladkorna bolezen
Slama
Bala slame na strnišču Slama je stranski proizvod kmetijstva, posušene bilke žit brez zrnja.
Poglej Domači prašič in Slama
Sodoprsti kopitarji
Sodoprsti kopitarji oz.
Poglej Domači prašič in Sodoprsti kopitarji
Steroidni hormon
Steroidni hormoni so hormoni steroidne strukture in nastanejo z oksidacijo sterolov.
Poglej Domači prašič in Steroidni hormon
Strunarji
Strúnarji (znanstveno ime Chordata ali Chordonia) so deblo živali, ki vključuje vretenčarje skupaj z nekaterimi njim tesno sorodnimi nevretenčarji.
Poglej Domači prašič in Strunarji
Sus
Sus je rod sodoprstih kopitarjev iz družine svinj, v katerega uvrščamo večino danes živečih vrst svinj, vključno z domačim prašičem, ki je sicer podvrsta divje svinje.
Poglej Domači prašič in Sus
Tigris
Tigris v Mosulu, Irak Tígris (staroperzijsko Tigr, sirsko aramejsko Deqlath, arabsko دجلة, Didžla, turško Dicle; biblično Hiddeqel) je reka, ki teče na vzhodu nekdanje Mezopotamije.
Poglej Domači prašič in Tigris
Udomačitev
Psi in ovce so bili med prvimi udomačenimi živalmi Udomačitev je proces, pri katerem populacija živalske ali rastlinske vrste postane navajena na človekovo oskrbo in nadzor, pri čemer postane pogosto nesposobna samostojno preživeti v naravnem okolju.
Poglej Domači prašič in Udomačitev
Znanstvena klasifikacija živih bitij
150px Znanstvena klasifikacija ali biološka klasifikacija pomeni razvrščanje živih bitij po znanstvenih merilih.
Poglej Domači prašič in Znanstvena klasifikacija živih bitij
1758
1758 (MDCCLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Domači prašič in 1758
Prav tako znan kot Prašič, Prašič domači, Sus scrofa domestica, Sus scrofa domesticus, .