Kazalo
30 odnosi: Alemani, Alzacija, Ardeni, Avstrazija, Benediktinci, Burgundi, Burgundija, Franki, Haribert II., Hilperik Akvitanski, Klodvik II., Klotar II., Marseille, Merovingi, Nevstrija, Pariz, Pipin Landenski, Red legije časti, Samo, Sigibert III., Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis, Strasbourg, Teoderik III., Triens, Uzès, Vogezi, Wogastisburg, 19. januar, 603, 639.
- Pokopani v baziliki Saint-Denis, Pariz
- Rojeni leta 605
- Umrli leta 639
Alemani
Območje, naseljeno z Alemani, in mesta rimsko-alemanskih bitk od 3. do 6. stoletja Srednja Evropa v poznem 5. stoletju Alemani so bili germanska zveza plemen, ki so živeli okoli zgornje Majne, reke, ki je ena največjih pritokov Rena na ozemlju, ki je danes del Nemčije.
Poglej Dagobert I. in Alemani
Alzacija
Alzacija (francosko Alsace, nemško Elsass, alzaško ’s Elsàss ali ’s Elses) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Nemčijo in Švico.
Poglej Dagobert I. in Alzacija
Ardeni
Ardeni (francosko L'Ardenne, nizozemsko Ardennen, valonsko L'Årdene, luksemburško Ardennen, znani tudi kot Ardenski gozd) je območje obsežnih gozdov, razgibanega terena, gričev in grebenov z geološkimi značilnostmi gorskega območja Ardenov ter porečja Mozele in Meuse.
Poglej Dagobert I. in Ardeni
Avstrazija
Zemljevid Evrope 481 - 814 Avstrazija je bil naziv severovzhodnega dela Frankovske države v obdobju merovinških kraljev, za razliko od Nevstrije, ki se je nahajala na severozahodu.
Poglej Dagobert I. in Avstrazija
Benediktinci
sv. Benedikt Nursijski, ustanovitelj reda Benediktinci so pripadniki najstarejšega meniškega reda v zahodni Evropi, kratica: OSB.
Poglej Dagobert I. in Benediktinci
Burgundi
Poljski Burgundi (latinsko Burgundiōnes, Burgundī, grško Βούργουνδοι, staronordijsko Burgundar) so bili vzhodnogermansko pleme, ki se je iz Skandinavije preselilo na danski baltski otok Bornholm in od tam v porečje Visle v sedanji Poljski.
Poglej Dagobert I. in Burgundi
Burgundija
Grb Burgundskega vojvodstva - kasnejše province Burgundije Burgundija znotraj Francije v 12. stoletju, zemljevid William R. Shepherda. Burgundija (francosko Bourgogne, nemško Burgund) je zgodovinsko francosko ozemlje, naseljeno zapovrstjo z Galci, Rimljani, različnimi germanskimi ljudstvi, od katerih so bili najpomembnejši Franki in Burgundi; slednji so dali ozemlju tudi ime.
Poglej Dagobert I. in Burgundija
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Poglej Dagobert I. in Franki
Haribert II.
Haribertovo Akvitansko kraljestvo (zeleno) Haribert II. je bil sin frankovskega kralja Klotarja II. in njegove mlajše žene Sihilde, ki je od leta 629 do 632 vladal kot kralj Akvitanije s prestolnico v Toulouseu, * 607/618, † 8. april 632, Blaye.
Poglej Dagobert I. in Haribert II.
Hilperik Akvitanski
Hilperik Akvitanski, v nekaterih kronikah iz tistega obdobja tudi Hilderik, je bil sin Hariberta II. in nekaj časa leta 632 kralj Akvitanije.
Poglej Dagobert I. in Hilperik Akvitanski
Klodvik II.
Klodvik II. je bil od leta 639 do svoje smrti kralj frankovskih kraljestev Nevstrija in Burgundija, * 635, † 31. oktober 657.
Poglej Dagobert I. in Klodvik II.
Klotar II.
Klotar II., včasih tudi Kotar Veliki ali Klotar Mlajši, je bil kralj Nevstrije (584-613) in kralj Frankov (613-629), * 584, † 18. oktober 629.
Poglej Dagobert I. in Klotar II.
Marseille
Marseille, 1575 Marseille je glavno mesto in občina jugovzhodne francoske regije Provansa-Alpe-Azurna obala, prefektura departmaja Bouches-du-Rhône.
Poglej Dagobert I. in Marseille
Merovingi
Avstrazije, ki so jo ustanovili Merovingi Merovingi so bili dinastija Salijskih Frankov, ki je od 5.
Poglej Dagobert I. in Merovingi
Nevstrija
Nevstrija ali Nevstrazija (kar pomeni "nova ozemlja" v nasprotju z Avstrazija) je bila zahodni del kraljestva Frankov, ki je bila ustanovljena leta 511 po razdelitvi Merovinškega kraljestva Klodvika I. na njegove štiri sinove, po njegovi smrti.
Poglej Dagobert I. in Nevstrija
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Dagobert I. in Pariz
Pipin Landenski
Pipin Landenski (francosko Pépin de Landen, nemško Pippin von Landen), znan tudi kot Pipin Starejši ali Pipin I., je bil frankovski majordom Avstrazije med vladavino merovinškega kralja Dagoberta I., od njegove smrti leta 639 do svoje smrti pa majordom kralja Sigiberta III., * okoli 580, † 27.
Poglej Dagobert I. in Pipin Landenski
Red legije časti
Legija časti (francosko Légion d'honneur) je viteški red in hkrati najvišje francosko civilno odlikovanje, ki ga podeljuje predsednik Francije.
Poglej Dagobert I. in Red legije časti
Samo
Samo je lahko.
Poglej Dagobert I. in Samo
Sigibert III.
Sigibert III. je bil frankovski kralj Avstrazije iz Merovinške dinastije, ki je vladal od leta 634 do svoje smrti, * 630, † 29. januar 656.
Poglej Dagobert I. in Sigibert III.
Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis
Stolnica sv.
Poglej Dagobert I. in Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis
Strasbourg
Strasbourg (francosko Strasbourg, IPA; alzaško Strossburi; nemško Straßburg/Strassburg) je največje mesto in glavno mesto francoske regije Alzacije, prefektura in občina departmaja Spodnji Ren.
Poglej Dagobert I. in Strasbourg
Teoderik III.
Teoderik III. (francosko Thierry) je bil kralj Nevstrije, vključno z Burgundijo, prvič leta 673 in drugič leta 679-691, in kralj Avstrazije od leta 679 do svoje smrti.
Poglej Dagobert I. in Teoderik III.
Triens
Æ Aes grave triens (107,00 g) galeje, pod njim štiri pike Triens (mn. trientes) je bil bronast kovanec Rimske republike, vreden asa ali 4 uncije.
Poglej Dagobert I. in Triens
Uzès
Uzès (okcitansko Usès) je naselje in občina v južnem francoskem departmaju Gard regije Languedoc-Roussillon.
Poglej Dagobert I. in Uzès
Vogezi
Značilna pokrajina Vogeškega hribovja (dolina Chajoux, La Bresse Slapovi v vzhodnem delu Vogezov Ledeniško jezero (Lac de Schiessrothried) Vogezi (fr. Vosges, nem. Vogesen) so hribovje v centralno-zahodni Evropi, ki se raztezajo vzdolž zahodne strani doline Rena v smeri sever-severovzhod, od Basla v Švici do Mainza v Nemčiji.
Poglej Dagobert I. in Vogezi
Wogastisburg
Wogastisburg je bil grad ali utrdba v Srednji Evropi, kjer se je po poročilu Fredegarjeve kronike leta 631 odvijala bitka med Slovani (Sclav, cognomento Winidi) pod poveljstvom kralja Sama in Franki pod poveljstvom kralja Dagoberta I. Merovinškega.
Poglej Dagobert I. in Wogastisburg
19. januar
19.
Poglej Dagobert I. in 19. januar
603
603 (DCIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Dagobert I. in 603
639
639 (DCXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Dagobert I. in 639