Kazalo
40 odnosi: Antanta, Belorusi, Belorusija, Białystok, Bitka pri Kursku, Delitve Poljske, Društvo narodov, Druga svetovna vojna, Franklin Delano Roosevelt, Galicija, Grodno, Jaltska konferenca, Józef Piłsudski, Josif Stalin, Judje, Kijev, Litovci, Lublin, Lvov, Oktobrska revolucija, Operacija Barbarossa, Pakt Ribbentrop-Molotov, Poljaki, Poljska, Prusija, Prva svetovna vojna, Rdeča armada, Riški mirovni sporazum, Sovjetska zveza, Teheranska konferenca, Ukrajina, Ukrajinci, Ukrajinska sovjetska socialistična republika, Varšava, Versajska mirovna pogodba, Vilna, Visla, Volinija, Winston Churchill, Woodrow Wilson.
- Zunanja politika Sovjetske zveze
Antanta
Vojaške zveze v Evropi leta 1915 Antanta (francosko: Entente cordiale oz. Srčna zveza) je politična zveza držav, ki sta jo vladi Združenega kraljestva Velike Britanije in Irske ter Francije sklenili leta 1904.
Poglej Curzonova linija in Antanta
Belorusi
znamki za 3 kopejke iz leta 1961 Belorusi so Vzhodni Slovani, ki živijo na področju današnje Belorusije; pomembne manjšine so na Poljskem, v Latviji, Litvi, Rusiji in Ukrajini.
Poglej Curzonova linija in Belorusi
Belorusija
Belorusija (belorusko in rusko Беларусь, Belarus’), uradno Republika Belorusija, je celinska država v Vzhodni Evropi z glavnim mestom Minsk.
Poglej Curzonova linija in Belorusija
Białystok
Białystok je največje mesto v severovzhodnem delu Poljske in drugo najbolj gosto naseljeno mesto v območju.
Poglej Curzonova linija in Białystok
Bitka pri Kursku
Sovjetski strelci pri obrambi položajev pred nemško motorizirano pehoto in oklepnimi enotami podprtimi z jurišnimi bombniki bitke pri Prohorovki Bitka pri Kursku ali nemško Unternehmen Zitadelle je bila največja tankovska bitka v zgodovini.
Poglej Curzonova linija in Bitka pri Kursku
Delitve Poljske
Rusija, Prusija in Avstrija so si ozemlje poljsko-litovske skupnosti delile trikrat.
Poglej Curzonova linija in Delitve Poljske
Društvo narodov
Simbol Lige narodov Društvo narodov (oziroma Liga narodov,, , ) je bila mednarodna organizacija, ustanovljena leta 10.
Poglej Curzonova linija in Društvo narodov
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Curzonova linija in Druga svetovna vojna
Franklin Delano Roosevelt
Franklin Delano Roosevelt, ameriški politik, predsednik ZDA, pravnik, * 30. januar 1882, Hyde Park, New York, † 12. april 1945, Warm Springs, Georgia, ZDA.
Poglej Curzonova linija in Franklin Delano Roosevelt
Galicija
Galicija (rusinsko Галич) je zgodovinska pokrajina na severnih obronkih Karpatov in Beskidov, ki si jo danes delita Poljska in Ukrajina, dotika pa se Slovaške in tudi Romunije.
Poglej Curzonova linija in Galicija
Grodno
Grodno (belorusko Гродна, Grodna, rusko Гродно, Grodno, poljsko Grodno, litovsko Gardinas, jidiš גראָדנע, Grodne) je mesto v zahodni Belorusiji ob reki Nemen, oddaljeno okoli 300 km od beloruske prestolnice Minsk.
Poglej Curzonova linija in Grodno
Jaltska konferenca
Zavezniki v drugi svetovni vojni - »Veliki trije« na Jaltski konferenci; Winston Churchill, Franklin D. Roosevelt in Josif Stalin. Prisotni so tudi angleški admiral flote, Andrew Cunningham, RN, maršal RAF-a Sir Charles Portal, RAF (oba stojita za Churchillom); ter admiral flote William D.
Poglej Curzonova linija in Jaltska konferenca
Józef Piłsudski
Józef Klemens Piłsudski, poljski državnik in vojskovodja, * 5. december 1867, Zułów, Guvernat Vilna, Rusko cesarstvo (zdaj Zalavas, Litva), † 12. maj 1935, Varšava, Poljska.
Poglej Curzonova linija in Józef Piłsudski
Josif Stalin
Jósif Visariónovič Stálin, izvirno ime Ióseb Besariónis dze Džugašvíli, gruzijski revolucionar in sovjetski politik, drugi voditelj Sovjetske zveze, * 18. december (ruski koledar: 6. december) 1878, Gori, Ruski imperij (danes Gruzija), † 5. marec 1953, Kuncevo pri Moskvi, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Poglej Curzonova linija in Josif Stalin
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Poglej Curzonova linija in Judje
Kijev
Kijev (Kyjiv) je glavno in največje mesto Ukrajine.
Poglej Curzonova linija in Kijev
Litovci
Litovci (ednina lietuvis/lietuvė, stara poimeovanja v knjižni slovenščini Litvanci, Litvanka, litvanski) so baltska etnična skupina, katere narodna država je Litva.
Poglej Curzonova linija in Litovci
Lublin
Lublin (Люблін, Liublin) je deveto največje mesto na Poljskem.
Poglej Curzonova linija in Lublin
Lvov
Lvov (Lwów,,,; Lemberg; L'vov) je mesto v zahodni Ukrajini in administrativno središče Lvovske oblasti.
Poglej Curzonova linija in Lvov
Oktobrska revolucija
Kremlju, Moskva, 1917 Oktobrska revolucija je razširjen naziv za vstajo v Petrogradu v noči iz 24.
Poglej Curzonova linija in Oktobrska revolucija
Operacija Barbarossa
Operacija Barbarosa je bilo kodno ime za invazijo oboroženih sil Sil osi na Sovjetsko zvezo 22.
Poglej Curzonova linija in Operacija Barbarossa
Pakt Ribbentrop-Molotov
Pakt Ribbentrop-Molotov (tudi pakt Hitler-Stalin), poimenovan po zunanjih ministrih držav podpisnic, je pakt o nenapadanju med nacistično Nemčijo pod vodstvom Hitlerja in komunistično Sovjetsko zvezo pod vodstvom Stalina, ki so ga podpisali 23.
Poglej Curzonova linija in Pakt Ribbentrop-Molotov
Poljaki
Poljaki so slovanski narod, ki živi predvsem na Poljskem in govori poljščino.
Poglej Curzonova linija in Poljaki
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Curzonova linija in Poljska
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Curzonova linija in Prusija
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Curzonova linija in Prva svetovna vojna
Rdeča armada
Petrograd, 1921 Rdéča armáda (rusko Рабоче-крестьянская Красная армия (РККА), dobesedno Delavsko-kmečka rdeča armada; kratica RA oziroma RKKA) je bila vojska Sovjetske zveze od leta 1918 do 1946.
Poglej Curzonova linija in Rdeča armada
Riški mirovni sporazum
Riški mirovni sporazum ali Riški mir (rusko Рижский договор, Rižskij dogovor, poljsko Traktat Ryski, belorusko Рыжскі мірны дагавор, Rižski mirni dagavor) je bil mirovni sporazum, sklenjen 18.
Poglej Curzonova linija in Riški mirovni sporazum
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Poglej Curzonova linija in Sovjetska zveza
Teheranska konferenca
Z leve proti desni: Stalin, Roosevelt in Churchill na teheranski konferenci Teheranska konferenca je bila najpomembnejša politična konferenca, ki je potekala od 28.
Poglej Curzonova linija in Teheranska konferenca
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Poglej Curzonova linija in Ukrajina
Ukrajinci
Ukrajinci so vzhodnoslovanski narod, ki živi na območju današnje Ukrajine; pomembne manjšine pa so v sosednjih državah (Rusija, Belorusija, Poljska, Moldavija, Romunija, Madžarska) ter drugje (ZDA, Kanada).
Poglej Curzonova linija in Ukrajinci
Ukrajinska sovjetska socialistična republika
Ukrajinska sovjetska socialistična republika (Ukrajinska SSR;, Ukrajin'ska Radjan'ska Socialistyčna Respublika, kratica УРСР, URSR;, kratica УССР, USSR), znana tudi kot Sovjetska Ukrajina, je bila ena od republik Sovjetske zveze od njene ustanovitve leta 1922 do razpada leta 1991.
Poglej Curzonova linija in Ukrajinska sovjetska socialistična republika
Varšava
Varšava (poljsko Warszawa), je prestolnica in največje mesto Poljske ter glavno mesto Mazovskega vojvodstva in od začetka 50.
Poglej Curzonova linija in Varšava
Versajska mirovna pogodba
''Vidoeposnetek podpisa Versajske pogodbe'' Versajska mirovna pogodba je ena od pogodb, s katerimi se je formalno končala prva svetovna vojna.
Poglej Curzonova linija in Versajska mirovna pogodba
Vilna
Vilna (litovsko Vilnius), glej tudi druga imena) je glavno mesto Litve in obenem njeno največje mesto s 580.000 prebivalci (2020). Širše funkcijsko mestno območje Vilne pa šteje preko 700.000 ljudi ali četrtino prebivalstva Litve. Vilna, ki leži na jugovzhodu Litve, je drugo največje mesto v baltskih državah (za Rigo).
Poglej Curzonova linija in Vilna
Visla
Visla je s 1047 kilometri najdaljša reka na Poljskem, hkrati najdaljša reka baltiškega povodja in 9 najdaljša v Evropi.
Poglej Curzonova linija in Visla
Volinija
Volinija (ukrajinsko Волинь, Volyn', belorusko Валынь, Vałyń, poljsko Wołyń) je bila zgodovinska regija v Srednji in Vzhodni Evropi med sedanjo jugovzhodno Poljsko, jugozahodno Belorusijo in zahodno Ukrajino.
Poglej Curzonova linija in Volinija
Winston Churchill
The Right Honourable sir Winston Leonard Spencer Churchill, britanski novinar, častnik, državnik, slikar, pisatelj, nobelovec, * 30. november 1874, Blenheim Palace, Woodstock, grofija Oxfordshire, Anglija, † 24. januar 1965, London.
Poglej Curzonova linija in Winston Churchill
Woodrow Wilson
Thomas Woodrow Wilson, ameriški politik in 28.
Poglej Curzonova linija in Woodrow Wilson