Kazalo
36 odnosi: Akademik, Basel, Biokemija, Biologija, Drosophila melanogaster, Družba Maxa Plancka, Freiburg im Breisgau, Genetika, Heidelberg, Kraljeva družba, Laskerjeva nagrada, Magdeburg, Modelni organizem, Molekularna biologija, Morfologija (biologija), Mutacija, Mutagen, Nacionalna akademija znanosti (ZDA), Nemčija, Nemška akademija znanosti Leopoldina, Nemci, Nobelova nagrada, Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino, Razvojna biologija, Tübingen, The New York Times, Univerza Harvard, Univerza Princeton, Univerza v Oxfordu, Univerza v Tübingenu, Univerza Yale, Vinske mušice, Zarodek, Znanstvena revija, 1942, 20. oktober.
- Diplomiranci Univerze v Tübingenu
- Leibnizovi nagrajenci
- Nemški biokemiki
- Nemški fiziologi
- Nobelovi nagrajenci za fiziologijo ali medicino
- Nosilci Pour le Mérite (civilni razred)
- Predavatelji na Univerzi v Tübingenu
- Tuji člani Kraljeve družbe
- Člani Academie Europaea
Akademik
Akadémik (v ženski obliki akadémikinja ali akadémkinja) je redni član najvišjih narodnih znanstvenih in umetnostnih ustanov - akademij.
Poglej Christiane Nüsslein-Volhard in Akademik
Basel
Basel (/ ˈbɑːzəl / BAH-zəl, nemška izg. ali Basle (/ bɑːl / BAHL; francosko Bâle; italijansko in retoromansko Basilea oz.) je mesto v severozahodni Švici ob reki Ren, blizu švicarsko-francosko-nemške tromeje. Je sedež istoimenskega kantona oziroma dveh polkantonov: Basel-mesto in Basel-okolica/dežela.
Poglej Christiane Nüsslein-Volhard in Basel
Biokemija
Biokemíja je interdisciplinarna veda, ki preučuje kemijske snovi in procese, ki se odvijajo v organizmih: rastlinah, živalih in mikroorganizmih.
Poglej Christiane Nüsslein-Volhard in Biokemija
Biologija
Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.
Poglej Christiane Nüsslein-Volhard in Biologija
Drosophila melanogaster
Drosophila melanogaster (dobesedno grško ljubiteljica rose s temnim trebuhom) je majhna muha iz družine vinskih mušic.
Poglej Christiane Nüsslein-Volhard in Drosophila melanogaster
Družba Maxa Plancka
Glavna upravna stavba Družbe Maxa PlanckaDružba Maxa Plancka (s polnim imenom Družba Maxa Plancka za napredek znanosti) je ena vodilnih nemških raziskovalnih institucij s sedežem v Berlinu in sedežem uprave v Münchnu.
Poglej Christiane Nüsslein-Volhard in Družba Maxa Plancka
Freiburg im Breisgau
Freiburg im Breisgau (alemansko Friburg im Brisgau; skrajšan zapis Freiburg i. Br. ali Freiburg i. B.), je mestna občina in četrto največje mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg.
Poglej Christiane Nüsslein-Volhard in Freiburg im Breisgau
Genetika
Genetika je panoga biologije, ki proučuje dedovanje, lastnosti genov in DNK.
Poglej Christiane Nüsslein-Volhard in Genetika
Heidelberg
Heidelberg je nemško mesto v zvezni deželi Baden-Württemberg.
Poglej Christiane Nüsslein-Volhard in Heidelberg
Kraljeva družba
Poslopja Kraljeve družbe v Londonu. Predsednik, svet in člani Londonske kraljeve družbe za izboljšanje naravne vednosti, Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja.
Poglej Christiane Nüsslein-Volhard in Kraljeva družba
Laskerjeva nagrada
Laskerjeve nagrade so ameriška priznanja, ki jih od leta 1946 podeljuje Laskerjev sklad za dosežke na področju medicinskih znanosti ali javna medicinska dela.
Poglej Christiane Nüsslein-Volhard in Laskerjeva nagrada
Magdeburg
Magdeburg (nizko saško Meideborg) je glavno mesto in s skoraj 240.000 prebivalci drugo največje mesto dežele Saška - Anhalt v Nemčiji, malenkost za približno enako velikim Hallejem.
Poglej Christiane Nüsslein-Volhard in Magdeburg
Modelni organizem
biotehnologije ter drugih področij Modelni organizem je vrsta živih bitij, ki je iz praktičnih razlogov posebej priročna za preučevanje ali pomembna za človeka, zato biologi intenzivno raziskujejo različne biološke procese pri njej.
Poglej Christiane Nüsslein-Volhard in Modelni organizem
Molekularna biologija
Molekularna biologija se ukvarja s proučevanjem genskega zapisa oziroma njegovega izražanja, prepisovanja.
Poglej Christiane Nüsslein-Volhard in Molekularna biologija
Morfologija (biologija)
Morfologija je panoga biologije, ki proučuje obliko in zgradbo organizmov.
Poglej Christiane Nüsslein-Volhard in Morfologija (biologija)
Mutacija
Mutacije so trajne dedne spremembe genoma, ki jih povzročijo različni dejavniki (mutageni), ki so lahko kemijski (vplivi spojin in elementov, npr. azbest), fizikalni (različna sevanja), biološki (virusi)...
Poglej Christiane Nüsslein-Volhard in Mutacija
Mutagen
Ultravijolični foton lahko poškoduje DNK molekule in povzroči izbočenje ter nepravilno delovanje. Mutagen (dobesedno sprememba izvora) je fizični ali kemični dejavnik, ki spreminja genetski material, po navadi DNK, organizma in s tem poveča pogostost mutacij naravnega sistema.
Poglej Christiane Nüsslein-Volhard in Mutagen
Nacionalna akademija znanosti (ZDA)
Sedež akademije v Washingtonu Nacionalna akademija znanosti (okrajšano NAS) je zasebna, nepridobitna akademska ustanova s sedežem v Washingtonu, ZDA.
Poglej Christiane Nüsslein-Volhard in Nacionalna akademija znanosti (ZDA)
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Christiane Nüsslein-Volhard in Nemčija
Nemška akademija znanosti Leopoldina
Nemška akademija znanosti Leopoldina (izvirno nemško Leopoldina Deutsche Akademie der Wissenschaften) je nacionalna akademija znanosti s sedežem v Halleju.
Poglej Christiane Nüsslein-Volhard in Nemška akademija znanosti Leopoldina
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Christiane Nüsslein-Volhard in Nemci
Nobelova nagrada
Nobelova nagrada (švedsko Nobelpriset, norveško Nobelprisen) je vsaka od petih nagrad, ki se podeljujejo enkrat letno za izjemne raziskovalne dosežke, izjemne tehnološke izume ali izjemne prispevke družbi v petih kategorijah.
Poglej Christiane Nüsslein-Volhard in Nobelova nagrada
Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino
Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino (včasih poslovenjeno tudi kot Nobelova nagrada za fiziologijo in medicino ali samo Nobelova nagrada za medicino) je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za odkritja na področjih fiziologije in medicine.
Poglej Christiane Nüsslein-Volhard in Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino
Razvojna biologija
Razvojna biologija je študij procesov, pri katerih organizmi rastejo in se razvijajo.
Poglej Christiane Nüsslein-Volhard in Razvojna biologija
Tübingen
Tübingen je staro univerzitetno mesto z okoli 90.000 prebivalci v zvezni deželi Baden-Württemberg v jugozahodni Nemčiji med rekama Ammer in Neckar.
Poglej Christiane Nüsslein-Volhard in Tübingen
The New York Times
Naslovnica New York Timesa, 29. junija 1914 The New York Times je ameriški dnevnik, ki od leta 1851 izhaja v New Yorku.
Poglej Christiane Nüsslein-Volhard in The New York Times
Univerza Harvard
267px Univerza Harvard je ameriška zasebna univerza s sedežem v kraju Cambridge, Massachusetts.
Poglej Christiane Nüsslein-Volhard in Univerza Harvard
Univerza Princeton
Univerza Princeton je zasebna raziskovalna univerza v kraju Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Christiane Nüsslein-Volhard in Univerza Princeton
Univerza v Oxfordu
Univerza v Oxfordu je univerza v Oxfordu, Anglija, ki je bila ustanovljena okoli leta 1096 in velja za najstarejšo univerzo v angleško govorečem svetu.
Poglej Christiane Nüsslein-Volhard in Univerza v Oxfordu
Univerza v Tübingenu
Stara avla Današnji sedež, Nova avla Stavba s predavalnicami ''Kupferbau'' (dobesedno ''Bakrena stavba'') Kompleks naravoslovnih fakultet ''Auf der Morgenstelle'' Inštitut za politične vede Ena izmed univerzitetnih klinik CRONA Univerza Eberharda Karla v Tübingenu šteje med najstarejše evropske univerze.
Poglej Christiane Nüsslein-Volhard in Univerza v Tübingenu
Univerza Yale
Univerza Yale je ameriška zasebna univerza s sedežem v kraju New Haven, Connecticut, ZDA.
Poglej Christiane Nüsslein-Volhard in Univerza Yale
Vinske mušice
Vinske mušice ali drozofile (znanstveno ime Drosophilidae) so družina dvokrilcev, ki jo natančneje uvrščamo v podred pravih muh kratkorožk, sestavlja pa jo okoli 3.500 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Christiane Nüsslein-Volhard in Vinske mušice
Zarodek
Človeški zarodek pri 6 tednih Zarodek ali embrij (grško έμβρυο) je človeški organizem v zgodnji fazi razvoja in sicer do vključno osmega tedna razvoja v maternici.
Poglej Christiane Nüsslein-Volhard in Zarodek
Znanstvena revija
Univerze baskovske države Znanstvena revija je periodična publikacija, ki jo izdaja akademska ali druga znanstvena ustanova, v njej pa so objavljeni članki, ki opisujejo nova znanstvena odkritja, zaradi česar so bistvenega pomena za napredek znanosti.
Poglej Christiane Nüsslein-Volhard in Znanstvena revija
1942
1942 (MCMXLII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Christiane Nüsslein-Volhard in 1942
20. oktober
20.
Poglej Christiane Nüsslein-Volhard in 20. oktober