Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo

Index Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo

Cesarski in kraljevi polki so se razvrščali v bojne enote (Kampftruppen) in cesarske in kraljeve enote za bojno podporo, ki jih prikazuje ta seznam (stanje leta 1914).

98 odnosi: Ajdovščina, Alba Iulia, Alexander von Krobatin, Avstro-ogrska skupna vojska, Šopron, Šopron, Madžarska, Špital ob Dravi, Štajerska (zvezna dežela), Češčina, Češka (zgodovinska dežela), Baošići, Bela Crkva, Vojvodina, Beljak, Brașov, Bratislava, Brigada, Brno, Budimpešta, Celovec, Cislajtanija, Cluj-Napoca, Domobranstvo (Avstro-Ogrska), Dubrovnik, Dunaj, Dunajsko Novo mesto, Franc Ferdinand, Friedrich Albrecht, Galicija, Garnizija, Gorica, Gradec, Hajmáskér, Hercegnovi, Honvédség, Innsbruck, Ivano-Frankivsk, Jurij V. Britanski, Klosterneuburg, Košice, Koroška (zvezna dežela), Krakov, Kranjska, Krems an der Donau, Linz, Ljubljana, Luštica, Lvov, Madžarščina, Madžari, Maribor, ..., Melk, Miskolc, Moravska, Mostar, Nemščina, Ogrska, Olomuc, Osijek, Pécs, Petrovaradin, Plzen, Podpolkovnik, Polk, Polkovnik, Praga, Predarlska, Ptuj, Pulj, Salzburg, Sarajevo, Sibiu, Sinj, Slovaščina, Slovaška, Slovenščina, Spodnja Avstrija, St. Pölten, Szeged, Temišvar, Tirolska, Tivat, Translajtanija, Travnik, Trdnjava, Trebinje, Trento (pokrajina), Tuzla, Ukrajinci, Varaždin, Višegrad, Vipava, Zagreb, Zgornja Avstrija, 1891, 1908, 1909, 1911, 1913. Razširi indeks (48 več) »

Ajdovščina

Ajdovščina je mesto v osrednjem delu Vipavske doline v občini Ajdovščina.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Ajdovščina · Poglej več »

Alba Iulia

Alba Iulia (nemško Karlsburg ali Carlsburg, pred tem Weißenburg, madžarsko Gyulafehérvár, latinsko Apulum, osmansko turško Erdel Belgradı ali Belgrad-ı Erdel) je mesto v zahodni osrednji Romuniji in sedež okraja Alba.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Alba Iulia · Poglej več »

Alexander von Krobatin

Baron Alexander von Krobatin, avstrijski feldmaršal, * 12. september 1849, Olomouc, Češka † 28. september 1933, Dunaj.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Alexander von Krobatin · Poglej več »

Avstro-ogrska skupna vojska

Cesarska in kraljeva vojska (k.u.k. Heer), pogosto poimenovana skupna vojska, je bila glavna kopenska komponenta avstro-ogrskih oboroženih sil, ki je obstajala med letoma 1867 in 1918.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Avstro-ogrska skupna vojska · Poglej več »

Šopron

Ne zamenjujte z mestom Šopron, Madžarska! Šopron je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Kalnik Koprivniško-križevske županije.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Šopron · Poglej več »

Šopron, Madžarska

Šopron (madžarsko Sopron; nem. Ödenburg) je mesto z županijskimi pravicami na Madžarskem, z okoli 55.000 prebivalci, ki upravno spada v podregijo Sopron–Fertőd Županije Győr-Moson-Sopron.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Šopron, Madžarska · Poglej več »

Špital ob Dravi

Špital ob Dravi (nemško: Spittal an der Drau) je mesto s 13.000 prebivalci, ki je središče istoimenskega okraja in mestna občina s 16.000 ljudmi v zahodnem delu avstrijske zvezne dežele Koroške.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Špital ob Dravi · Poglej več »

Štajerska (zvezna dežela)

Štajerska (nemško Steiermark) je zvezna dežela Avstrije.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Štajerska (zvezna dežela) · Poglej več »

Češčina

Čéščina (češko čeština) je zahodnoslovanski jezik in je uradni jezik Češke republike.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Češčina · Poglej več »

Češka (zgodovinska dežela)

Češka, včasih tudi Bohemija (češko Čechy; nemško Böhmen) je zgodovinska pokrajina, ki je skupaj z Moravsko in delom Šlezije največji del današnje Češke republike.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Češka (zgodovinska dežela) · Poglej več »

Baošići

Baošići (izvirno Баошићи) je naselje v Črni gori, ki upravno spada pod občino Herceg Novi.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Baošići · Poglej več »

Bela Crkva, Vojvodina

Bela Crkva (izvirno Бела Црква; Fehértemplom) je naselje v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Južnobanatskega upravnega okraja.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Bela Crkva, Vojvodina · Poglej več »

Beljak

Beljak (nemška izgovorjava;, italijansko Villaco) je sedmo ali osmo največje avstrijsko mesto in drugo največje mesto avstrijske zvezne dežele Koroške, približno 2/3 velikosti Celovca, s katerim sta edini statutarni mesti v deželi (mesti s statusom okraja, zato je Bejak tudi sedež okraja Beljak-dežela/podeželje).

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Beljak · Poglej več »

Brașov

Brașov (latinsko Corona, nemško Kronstadt, madžarsko Brassó) je mesto v Romuniji in upravno središče okrožja Brașov.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Brașov · Poglej več »

Bratislava

Bratislava (madžarsko Pozsony, nemško Pressburg, po starem pravopisu Preßburg) je glavno mesto Slovaške in z okoli pol milijona prebivalci (uradno 440.000, dejansko pa ocenjeno na 660.000) hkrati tudi največje mesto te države, a je glede na velikost države relativno majhna prestolnica, ker je ima to vlogo le malo časa.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Bratislava · Poglej več »

Brigada

Brigada (angleško in nemško Brigade) je stalna pehotna vojaška formacija.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Brigada · Poglej več »

Brno

Brno (nemško Brünn) je drugo največje mesto Češke republike in središče ozirnoma glavno mesto zgodovinske dežele Moravske.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Brno · Poglej več »

Budimpešta

Budimpešta (madžarsko Budapest) je glavno mesto Madžarske in glavno politično, industrijsko, trgovsko in prometno središče države. Mesto leži na obeh bregovih reke Donave. Nastalo je z združitvijo Budima in Obude na desni (zahodni) in Pešte na levi (vzhodni) obali Donave. Ima več kot 1,7 milijona prebivalcev, kar je manj v primerjavi s sredino 1980. let, ko je imela 2,1 milijona prebivalcev. Budimpešta je v upravnem pogledu samostojna županija Glavno mesto, ki je v celoti obkrožena z županijo Pešta. Urbano območje Budimpešte šteje okoli 2, 5 milijona (vanj spada tudi največje satelitsko mesto Érd), metropolitanska regija pa okoli 3,3 miljona ljudi, kar jo uvršča med največja srednjevropska mesta.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Budimpešta · Poglej več »

Celovec

Celôvec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celôvec ob Vŕbskem jézeru) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Celovec · Poglej več »

Cislajtanija

Cislajtanija (kar pomeni dežela na tej strani Leithe) je bil neuraden naziv za avstrijsko polovico Avstro-Ogrske.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Cislajtanija · Poglej več »

Cluj-Napoca

Cluj-Napoca (izg. kluž napoka, nemško Kreis Klausenburg, madžarsko Kolozsvár, srednjeveško latinsko Castrum Clus, Claudiopolis, jidiš קלויזנבורג‎, Kloiznburg) običajno kar Cluj, je po številu prebivalcev za Bukarešto drugo največje mesto v Romuniji.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Cluj-Napoca · Poglej več »

Domobranstvo (Avstro-Ogrska)

Cesarsko-kraljevo Domobranstvo (izvirno k.; kratica LW) je naziv za kopensko vojsko Cislajtanije (avstrijski del Avstro-Ogrske).

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Domobranstvo (Avstro-Ogrska) · Poglej več »

Dubrovnik

Glavna dubrovniška ulica, t. i. Stradun Dubrovnik je pristaniško, zgodovinsko mesto in administrativno središče Dubrovniško-neretvanske županije, sedež ozemeljsko približno enako velike Dubrovniške rimskokatoliške škofije (od 1828, ko so ji bila priključena ozemlja Stonske in Korčulanske škofije), univerze ter eno od najvidnejših turističnih letovišč ob obali Jadranskega morja, na skrajnem južnem delu Hrvaške.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Dubrovnik · Poglej več »

Dunaj

Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih - glej spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Dunaj · Poglej več »

Dunajsko Novo mesto

Dunajsko Novo mesto je mesto v Avstriji, drugo največje v zvezni deželi Spodnja Avstrija in eno od štirih s posebnim statutom v tej deželi.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Dunajsko Novo mesto · Poglej več »

Franc Ferdinand

Nadvojvoda Franc Ferdinand, s polnim imenom Franz Ferdinand Carl Ludwig Joseph Maria Habsburški,, * 18. december 1863, Gradec, Avstrija, † 28. junij 1914, Sarajevo, Bosna in Hercegovina (tedaj Avstro-Ogrska).

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Franc Ferdinand · Poglej več »

Friedrich Albrecht

Friedrich Albrecht, avstrijski general, * 1817, † 1895.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Friedrich Albrecht · Poglej več »

Galicija

Galicija je stara pokrajina na severnih obronkih Karpatov in Beskidov, ki se razprostira v Poljsko in Ukrajino.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Galicija · Poglej več »

Garnizija

Édouard Detaille: ''Huningueška garnizija leta 1815.'' Garnizija (francosko garnison) je vojaški termin, ki označuje vse vojaške sile, ki se nahajajo v nekem kraju oz.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Garnizija · Poglej več »

Gorica

Gorica (italijansko Gorizia, nemško Görz, furlansko Gurize, vzhodno-furlansko Guriza) je mesto z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo (Novo Gorico), v deželi Furlanija - Julijska krajina in je četrto največje mesto te dežele.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Gorica · Poglej več »

Gradec

Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji s približno 292.000 stalnimi in skoraj 330.000 dejanskimi (2020) prebivalci.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Gradec · Poglej več »

Hajmáskér

Hajmáskér je vas na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Veszprémi Županije Veszprém.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Hajmáskér · Poglej več »

Hercegnovi

Hercegnovi (črnogorska cirilica in srbska cirilica: Херцег Нови) je obalno mesto s skoraj 20.000 prebivalci v Črni gori, ki leži na vhodu v Bokokotorski zaliv in ob vznožju gore Orjen.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Hercegnovi · Poglej več »

Honvédség

Honvédség je lahko naziv za.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Honvédség · Poglej več »

Innsbruck

Innsbruck (zastarelo) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Tirolske (nem. Tirol) ob reki Inn.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Innsbruck · Poglej več »

Ivano-Frankivsk

Ivano-Frankivsk (ukrajinsko Іва́но-Франкі́вськ, rusko Ивано-Франковск poljsko Iwano-Frankiwsk ali zgodovinsko Stanisławów, v jidišu Stanislew; staro rusko ime Stanislau; nem. Stanislaw) je glavno in največje mesto Ivano-Frankivske oblasti v zahodni Ukrajini.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Ivano-Frankivsk · Poglej več »

Jurij V. Britanski

Jurij V. (polno ime Jurij Friderik Ernest Albert), britanski kralj, * 3. junij 1865, † 20. januar 1936.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Jurij V. Britanski · Poglej več »

Klosterneuburg

Klosterneuburg je mesto s 26.466 prebivalci (1. januar 2015) v Spodnji Avstriji v okrožju Dunaj okolica (Wien-Umgebung) in je njegov upravni sedež.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Klosterneuburg · Poglej več »

Košice

Vodomet na glavni ulici Katedrala sv. Elizabete Košice so s približno 235.000 prebivalci drugo največje slovaško mesto.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Košice · Poglej več »

Koroška (zvezna dežela)

za druge pomene glej Koroška (razločitev) Razgled na del Koroške iz Karavank Koróška (nemško Kärnten; slovensko Avstrijska Koroška, staroslovensko Korotan) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Koroška (zvezna dežela) · Poglej več »

Krakov

Krakov, latinsko Cracovia) je eno najstarejših, drugo največje in z več vidikov tudi drugo najpomembnejše mesto na Poljskem ter glavno mesto Malopoljskega vojvodstva. Leži na jugu Poljske, 350 kilometrov južno od glavnega mesta Varšave ob reki Visli, Do leta 1596 je bilo glavno mesto Poljske, nato je kralj Sigismund III. zaradi boljše goegrafske lege takratne Poljske-Litvanske unije sedež glavnega mesta prestavil iz Krakova v Varšavo. Konec leta 2011 je v samem mestu prebivalo okoli 760.000 prebivalcev; v urbanem območju mesta pa skupno 1,4 milijona. Po invaziji na Poljsko ob začetku II. svetovne vojne je Krakov postal sedež splošne nemške vlade. Judovska populacija je bila primorana v selitev v Krakovski geto - Kazimierz, od kjer so jih pošiljali v uničevalna taborišča (Auschwitz) ali v delovna taborišča (Plašov). Leta 1978 je bil Krakovski nadškof, Karol Wojtyła, izvoljen za papeža rimskokatoliške cerkve. Bil je prvi neitalijanski papež v 455-ih letih, in prvi slovanski papež. Leta 1978 Krakov je bil vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine, in to celotno staro mestno jedro. Krakov se po mnogih seznamih navaja kot eno najlepših mest v Evropi. Svojo bogato kulturno dediščino razkazuje čez obdobja od gotike, renesanse in baroka. Mestna arhitektura vključuje stolnico in kraljevi grad, Baziliko svete Marije in največji srednjeveški trg v Evropi. Tukaj je sedež Jagelonske univerze, ene najstarejših univerz na svetu, ki ima tradicijo najuglednejše visokošolska ustanove na Poljskem, pa tudi prve poljske akademije znanosti (in umetnosti; Polska Akademia Umiejętności, PAU), ki deluje od leta 1872 (s prekinitvijo v obdobju 1958-89).

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Krakov · Poglej več »

Kranjska

Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Primorske.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Kranjska · Poglej več »

Krems an der Donau

Krems an der Donau je statutarno mesto v avstrijski zvezni deželi Spodnja Avstrija s prebivalci (ožje mesto Krems šteje le okoli 15.000 ljudi).

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Krems an der Donau · Poglej več »

Linz

Linz (starinsko slovensko tudi Linec) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Zgornje Avstrije in mesto s posebnim statutom ob reki Donavi.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Linz · Poglej več »

Ljubljana

Ljubljana je glavno mesto Republike Slovenije in sedež istoimenske mestne občine ter najbolj naseljeno mesto in občina v Sloveniji z nekaj manj kot 300.000 stalnimi prebivalci.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Ljubljana · Poglej več »

Luštica

Luštica (izvirno Луштица) je naselje v Črni gori, ki upravno spada pod občino Herceg Novi.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Luštica · Poglej več »

Lvov

Lvov (ukrajinsko Львів, L’viv, Lwów; Lemberg; Львов, L'vov) je pomembno mesto v zahodni Ukrajini in administrativno središče Lvovske oblasti.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Lvov · Poglej več »

Madžarščina

Madžárščina (madžarsko magyar nyelv) je ugrofinski jezik s 14,5 milijoni govorcev, ki ga govori 10 milijonov Madžarov na Madžarskem, preostanek pa na določenih delih Romunije, Slovaške, Ukrajine, Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, kjer je bil pred I. svetovno vojno ogrski (madžarski) del Avstro-Ogrske.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Madžarščina · Poglej več »

Madžari

Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Madžari · Poglej več »

Maribor

Rotovž Pohorja Maribor je z okoli 100.000 prebivalci drugo največje mesto v Sloveniji, neformalna prestolnica Slovenske Štajerske in sedež Mestne občine Maribor.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Maribor · Poglej več »

Melk

Spodnjeavstrijska občina Melk leži na desnem bregu Donave in se gledano v smeri toka na vzhod imenuje "vrata v Wachau".

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Melk · Poglej več »

Miskolc

Miskolc (slov. tudi Miškolc) je drugo ali tretje največje mesto in sedež županije na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Miskolci Županije Borsod-Abaúj-Zemplén.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Miskolc · Poglej več »

Moravska

Moravska (latinsko Moravia, nemško Mähren, češko Morava) je zgodovinska pokrajina Češke (prej tudi Avstro-Ogrske).

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Moravska · Poglej več »

Mostar

Mostar je mesto in občina v Hercegovini (Bosna in Hercegovina).

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Mostar · Poglej več »

Nemščina

Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Nemščina · Poglej več »

Ogrska

Kraljevina Ogrska (madžarsko Magyar Királyság, latinsko Regnum Hungariae ali Ungarie, nemško Königreich Ungarn) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Ogrska · Poglej več »

Olomuc

Olomuc (češko Olomouc, lokalno Holomóc ali Olomóc, nemško Olmütz, latinsko Olomucium ali Iuliomontium, poljsko Ołomuniec) je mesto na Moravskem v vzhodnem delu Češke republike.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Olomuc · Poglej več »

Osijek

Osijek (nekoč Osek, Osik) je četrto največje mesto na Hrvaškem.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Osijek · Poglej več »

Pécs

Pécs (izg., tudi Pečuh ali Pečuj), je z okoli 150.000 prebivalci peto največje madžarsko mesto, zgrajeno na pobočjih hribovja Mecsek na jugozahodu države blizu meje s Hrvaško.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Pécs · Poglej več »

Petrovaradin

Petrovaradin (izvirno Петроварадин; Pétervárad, Peterwardein) je naselje v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Južnobačkega upravnega okraja.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Petrovaradin · Poglej več »

Plzen

Plzen je mesto na zahodu Češke, sedež plzenskega okraja.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Plzen · Poglej več »

Podpolkovnik

Podpolkovnik (angleško lieutenant colonel, nemško Oberstleutnant) je visoki častniški čin.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Podpolkovnik · Poglej več »

Polk

Polk (angleško, nemško Regiment) je stalna vojaška formacija.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Polk · Poglej več »

Polkovnik

Polkovnik (Colonel; Oberst) je visoki častniški čin, ki po navadi poveljuje polku oz.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Polkovnik · Poglej več »

Praga

Praga je glavno mesto in je z okoli 1,3 milijona prebivalcev (2004) največje mesto na Češkem.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Praga · Poglej več »

Predarlska

Predárlska (nem. Vorarlberg), tudi Predarlško, je ena od avstrijskih zveznih dežel.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Predarlska · Poglej več »

Ptuj

Ptuj (staro poimenovanje Optuj) je mesto z okoli 18.000 prebivalci in sedež mestne občine Ptuj ter upravne enote, prometno, oskrbovalno, gospodarsko, zaposlitveno, izobraževalno in kulturno središče Spodnjega Podravja oziroma Dravskega in Ptujskega polja, Haloz ter južnega dela Slovenskih goric.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Ptuj · Poglej več »

Pulj

Pulj je največje istrsko mesto, pristanišče na Hrvaškem, sedež istoimenske mestne občine z ok.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Pulj · Poglej več »

Salzburg

Pogled na mesto iz trdnjave Panorama Altstadta s trdnjavo in Kapuzinerberg Trdnjava Hohensalzburg Pogled na mesto iz Gersberga Salzburg (v bavarsko-avstrijskem narečju: Soizbuag, zastarelo slovensko tudi Solnograd ali Solnogradec) je prestolnica istoimenske avstrijske zvezne dežele in obenem kot največje mesto v njej tudi edino s posebnim statutom.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Salzburg · Poglej več »

Sarajevo

Sarajevo (cirilica Сарајево) je največje in glavno mesto Bosne in Hercegovine in eno od najpomembnejših mest na Balkanu.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Sarajevo · Poglej več »

Sibiu

Sibiu (romunska izgovarjava, zastarelo Sibiiu; transilvanskosaško Härmeschtat, madžarsko Nagyszeben) je mesto v Transilvaniji v Romuniji s 147.245 prebivalci.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Sibiu · Poglej več »

Sinj

Sinj je mesto na Hrvaškem, ki upravno spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Sinj · Poglej več »

Slovaščina

Slováščina (Slovenčina, Slovenský jazyk) je zahodnoslovanski jezik.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Slovaščina · Poglej več »

Slovaška

Slovaška, uradno imenovana tudi Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, omejena na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Slovaška · Poglej več »

Slovenščina

Slovenščina / je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Slovenščina · Poglej več »

Spodnja Avstrija

Spodnja Avstrija (nemško: Niederösterreich, češko: Dolní Rakousy; slovaško: Dolné Rakúsko) je ena od devetih zveznih dežel na severovzhodu Avstriji.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Spodnja Avstrija · Poglej več »

St. Pölten

Sankt Pölten, pogosto skrajšano St.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in St. Pölten · Poglej več »

Szeged

Szeged (nem. Szegedin, hrv. in srb. podomačeno Segedin, podobno tudi slovaško, turško, poljsko, italijansko in romunsko-Seghedin; lat. Partiscum) je z več kot 160.000 prebivalci četrto največje mesto in središče župnije na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Szegedi Županije Csongrád.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Szeged · Poglej več »

Temišvar

Temišvar (madž. Temesvár, nem.Temeswar, banatsko-bolgarsko Timisvár) je tretje največje mesto v Romuniji.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Temišvar · Poglej več »

Tirolska

Tirolski grb Tirolske regije (temno siva je Južna Tirolska Tirolska je zgodovinska dežela oz.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Tirolska · Poglej več »

Tivat

Tivat (izvirno Тиват) je naselje v Črni gori, ki upravno spada pod občino Tivat.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Tivat · Poglej več »

Translajtanija

Translajtanija (nemško Transleithanien, iz latinske besede za onkraj reke Leithe) je oznaka za dežele v ogrski polovici Avstro-Ogrske, večinoma na vzhodni strani reke Leithe (arhaično slov. Litva, zato včasih tudi Translitvanija).

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Translajtanija · Poglej več »

Travnik

Travnik Travnik je ekosistem, v katerem med rastlinskimi vrstami prevladujejo trave in zelišča.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Travnik · Poglej več »

Trdnjava

Tloris in prerez idealne trdnjave z različnimi deli in njimi povezani tehnični izrazi Trdnjava je splošni izraz za posebej močno utrjeno mesto z vojaško posadko za obrambo.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Trdnjava · Poglej več »

Trebinje

Trebinje je lahko.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Trebinje · Poglej več »

Trento (pokrajina)

Pokrajina Trento, uradno Avtonomna pokrajina Trento (v italijanskem izvirniku Provincia di Trento), znana tudi kot Trentino, je avtonomna pokrajina Italije na skrajnem severu države. Trentino in Zgornje Poadižje/Južna Tirolska sestavljata italijansko deželo Trentino - Alto Adige, avtonomno deželo, opredeljeno z ustavo. Pokrajina je sestavljena iz 177 comuni (občin). Glavno mesto je Trento. Pokrajina pokriva površino več kot 6.000 km², v kateri je leta 2019 živelo 541.098 prebivalcev. Trento je znano po svojih gorah, kot so Dolomiti, ki so del Alp. Na severu meji z pokrajino Bolzano, na vzhodu in jugu z deželo Benečijo in na zahodu z Lombardijo.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Trento (pokrajina) · Poglej več »

Tuzla

Tuzla je tretje največje mesto v Bosni in Hercegovini in sedež Tuzelskega kantona.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Tuzla · Poglej več »

Ukrajinci

Znanmka z ukrajinsko narodno nošo Ukrajinci so vzhodnoslovanski narod, ki živi na območju današnje Ukrajine; pomembne manjšine pa so v sosednjih državah (Rusija, Belorusija, Poljska, Moldavija, Romunija, Madžarska) ter drugje (ZDA, Kanada).

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Ukrajinci · Poglej več »

Varaždin

Varaždin (nemško: Warasdin, madžarsko: Varasd, latinsko: Varasdinum) je mesto na severu Hrvaške, 81 km severno od Zagreba.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Varaždin · Poglej več »

Višegrad

Višegrad-panorama Višegrad (srbsko Вишеград) je mesto in občina v Bosni in Hercegovini.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Višegrad · Poglej več »

Vipava

Vipava (nemško Wippach, italijansko Vipacco) je naselje in središče istoimenske občine, ki leži v zgornjem delu Vipavske doline, ob številnih izvirih reke reke Vipave, ki ima kot edina reka v Evropi deltast izvir.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Vipava · Poglej več »

Zagreb

Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb z okoli 800.000 prebivalci (sámo naselje Zagreb jih ima nekaj več kot 700.000), je pa tudi upravno središče istoimenske županije (metropolitansko območje Zagreba z okolico šteje preko milijon ljudi), ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža (z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsoa županijo).

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Zagreb · Poglej več »

Zgornja Avstrija

Zgornja Avstrija (tudi Gornja Avstrija) je avstrijska zvezna dežela.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Zgornja Avstrija · Poglej več »

1891

1891 (MDCCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in 1891 · Poglej več »

1908

1908 (MCMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in 1908 · Poglej več »

1909

1909 (MCMIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in 1909 · Poglej več »

1911

1911 (MCMXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in 1911 · Poglej več »

1913

1913 (MCMXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in 1913 · Poglej več »

Preusmerja sem:

1. poljski havbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 1. poljski havbični polk (Avstro-Ogrska), 1. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 1. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 1. poljsko-havbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 1. poljsko-havbični polk (Avstro-Ogrska), 1. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 1. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 1. poljskohavbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 1. poljskohavbični polk (Avstro-Ogrska), 1. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 1. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 1. trdnjavski artilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 1. trdnjavski artilerijski polk (Avstro-Ogrska), 1. trdnjavsko-artilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 1. trdnjavsko-artilerijski polk (Avstro-Ogrska), 1. trdnjavskoartilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 1. trdnjavskoartilerijski polk (Avstro-Ogrska), 10. gorski artilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 10. gorski artilerijski polk (Avstro-Ogrska), 10. gorsko-artilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 10. gorsko-artilerijski polk (Avstro-Ogrska), 10. gorskoartilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 10. gorskoartilerijski polk (Avstro-Ogrska), 10. poljski havbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 10. poljski havbični polk (Avstro-Ogrska), 10. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 10. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 10. poljsko-havbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 10. poljsko-havbični polk (Avstro-Ogrska), 10. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 10. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 10. poljskohavbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 10. poljskohavbični polk (Avstro-Ogrska), 10. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 10. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 11. gorski artilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 11. gorski artilerijski polk (Avstro-Ogrska), 11. gorsko-artilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 11. gorsko-artilerijski polk (Avstro-Ogrska), 11. gorskoartilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 11. gorskoartilerijski polk (Avstro-Ogrska), 11. poljski havbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 11. poljski havbični polk (Avstro-Ogrska), 11. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 11. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 11. poljsko-havbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 11. poljsko-havbični polk (Avstro-Ogrska), 11. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 11. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 11. poljskohavbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 11. poljskohavbični polk (Avstro-Ogrska), 11. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 11. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 12. gorski artilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 12. gorski artilerijski polk (Avstro-Ogrska), 12. gorsko-artilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 12. gorsko-artilerijski polk (Avstro-Ogrska), 12. gorskoartilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 12. gorskoartilerijski polk (Avstro-Ogrska), 12. poljski havbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 12. poljski havbični polk (Avstro-Ogrska), 12. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 12. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 12. poljsko-havbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 12. poljsko-havbični polk (Avstro-Ogrska), 12. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 12. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 12. poljskohavbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 12. poljskohavbični polk (Avstro-Ogrska), 12. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 12. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 13. gorski artilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 13. gorski artilerijski polk (Avstro-Ogrska), 13. gorsko-artilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 13. gorsko-artilerijski polk (Avstro-Ogrska), 13. gorskoartilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 13. gorskoartilerijski polk (Avstro-Ogrska), 13. poljski havbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 13. poljski havbični polk (Avstro-Ogrska), 13. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 13. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 13. poljsko-havbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 13. poljsko-havbični polk (Avstro-Ogrska), 13. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 13. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 13. poljskohavbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 13. poljskohavbični polk (Avstro-Ogrska), 13. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 13. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 14. gorski artilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 14. gorski artilerijski polk (Avstro-Ogrska), 14. gorsko-artilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 14. gorsko-artilerijski polk (Avstro-Ogrska), 14. gorskoartilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 14. gorskoartilerijski polk (Avstro-Ogrska), 14. poljski havbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 14. poljski havbični polk (Avstro-Ogrska), 14. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 14. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 14. poljsko-havbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 14. poljsko-havbični polk (Avstro-Ogrska), 14. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 14. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 14. poljskohavbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 14. poljskohavbični polk (Avstro-Ogrska), 14. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 14. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 15. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 15. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 15. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 15. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 15. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 15. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 16. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 16. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 16. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 16. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 16. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 16. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 17. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 17. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 17. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 17. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 17. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 17. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 18. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 18. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 18. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 18. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 18. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 18. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 19. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 19. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 19. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 19. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 19. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 19. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 2. poljski havbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 2. poljski havbični polk (Avstro-Ogrska), 2. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 2. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 2. poljsko-havbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 2. poljsko-havbični polk (Avstro-Ogrska), 2. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 2. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 2. poljskohavbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 2. poljskohavbični polk (Avstro-Ogrska), 2. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 2. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 2. trdnjavski artilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 2. trdnjavski artilerijski polk (Avstro-Ogrska), 2. trdnjavsko-artilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 2. trdnjavsko-artilerijski polk (Avstro-Ogrska), 2. trdnjavskoartilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 2. trdnjavskoartilerijski polk (Avstro-Ogrska), 20. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 20. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 20. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 20. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 20. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 20. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 21. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 21. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 21. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 21. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 21. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 21. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 22. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 22. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 22. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 22. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 22. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 22. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 23. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 23. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 23. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 23. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 23. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 23. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 24. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 24. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 24. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 24. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 24. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 24. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 25. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 25. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 25. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 25. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 25. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 25. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 26. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 26. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 26. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 26. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 26. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 26. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 27. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 27. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 27. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 27. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 27. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 27. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 28. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 28. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 28. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 28. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 28. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 28. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 29. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 29. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 29. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 29. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 29. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 29. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 3. gorski artilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 3. gorski artilerijski polk (Avstro-Ogrska), 3. gorsko-artilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 3. gorsko-artilerijski polk (Avstro-Ogrska), 3. gorskoartilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 3. gorskoartilerijski polk (Avstro-Ogrska), 3. poljski havbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 3. poljski havbični polk (Avstro-Ogrska), 3. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 3. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 3. poljsko-havbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 3. poljsko-havbični polk (Avstro-Ogrska), 3. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 3. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 3. poljskohavbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 3. poljskohavbični polk (Avstro-Ogrska), 3. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 3. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 3. trdnjavski artilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 3. trdnjavski artilerijski polk (Avstro-Ogrska), 3. trdnjavsko-artilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 3. trdnjavsko-artilerijski polk (Avstro-Ogrska), 3. trdnjavskoartilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 3. trdnjavskoartilerijski polk (Avstro-Ogrska), 30. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 30. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 30. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 30. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 30. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 30. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 31. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 31. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 31. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 31. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 31. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 31. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 32. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 32. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 32. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 32. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 32. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 32. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 33. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 33. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 33. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 33. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 33. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 33. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 34. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 34. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 34. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 34. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 34. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 34. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 35. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 35. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 35. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 35. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 35. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 35. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 36. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 36. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 36. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 36. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 36. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 36. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 37. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 37. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 37. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 37. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 37. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 37. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 38. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 38. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 38. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 38. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 38. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 38. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 39. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 39. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 39. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 39. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 39. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 39. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 4. gorski artilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 4. gorski artilerijski polk (Avstro-Ogrska), 4. gorsko-artilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 4. gorsko-artilerijski polk (Avstro-Ogrska), 4. gorskoartilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 4. gorskoartilerijski polk (Avstro-Ogrska), 4. poljski havbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 4. poljski havbični polk (Avstro-Ogrska), 4. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 4. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 4. poljsko-havbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 4. poljsko-havbični polk (Avstro-Ogrska), 4. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 4. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 4. poljskohavbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 4. poljskohavbični polk (Avstro-Ogrska), 4. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 4. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 4. trdnjavski artilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 4. trdnjavski artilerijski polk (Avstro-Ogrska), 4. trdnjavsko-artilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 4. trdnjavsko-artilerijski polk (Avstro-Ogrska), 4. trdnjavskoartilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 4. trdnjavskoartilerijski polk (Avstro-Ogrska), 40. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 40. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 40. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 40. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 40. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 40. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 41. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 41. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 41. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 41. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 41. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 41. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 42. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 42. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 42. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 42. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 42. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 42. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 5. poljski havbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 5. poljski havbični polk (Avstro-Ogrska), 5. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 5. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 5. poljsko-havbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 5. poljsko-havbični polk (Avstro-Ogrska), 5. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 5. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 5. poljskohavbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 5. poljskohavbični polk (Avstro-Ogrska), 5. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 5. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 5. trdnjavski artilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 5. trdnjavski artilerijski polk (Avstro-Ogrska), 5. trdnjavsko-artilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 5. trdnjavsko-artilerijski polk (Avstro-Ogrska), 5. trdnjavskoartilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 5. trdnjavskoartilerijski polk (Avstro-Ogrska), 6. gorski artilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 6. gorski artilerijski polk (Avstro-Ogrska), 6. gorsko-artilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 6. gorsko-artilerijski polk (Avstro-Ogrska), 6. gorskoartilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 6. gorskoartilerijski polk (Avstro-Ogrska), 6. poljski havbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 6. poljski havbični polk (Avstro-Ogrska), 6. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 6. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 6. poljsko-havbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 6. poljsko-havbični polk (Avstro-Ogrska), 6. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 6. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 6. poljskohavbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 6. poljskohavbični polk (Avstro-Ogrska), 6. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 6. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 6. trdnjavski artilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 6. trdnjavski artilerijski polk (Avstro-Ogrska), 6. trdnjavsko-artilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 6. trdnjavsko-artilerijski polk (Avstro-Ogrska), 6. trdnjavskoartilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 6. trdnjavskoartilerijski polk (Avstro-Ogrska), 7. gorski artilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 7. gorski artilerijski polk (Avstro-Ogrska), 7. gorsko-artilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 7. gorsko-artilerijski polk (Avstro-Ogrska), 7. gorskoartilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 7. gorskoartilerijski polk (Avstro-Ogrska), 7. poljski havbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 7. poljski havbični polk (Avstro-Ogrska), 7. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 7. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 7. poljsko-havbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 7. poljsko-havbični polk (Avstro-Ogrska), 7. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 7. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 7. poljskohavbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 7. poljskohavbični polk (Avstro-Ogrska), 7. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 7. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 8. gorski artilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 8. gorski artilerijski polk (Avstro-Ogrska), 8. gorsko-artilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 8. gorsko-artilerijski polk (Avstro-Ogrska), 8. gorskoartilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 8. gorskoartilerijski polk (Avstro-Ogrska), 8. poljski havbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 8. poljski havbični polk (Avstro-Ogrska), 8. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 8. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 8. poljsko-havbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 8. poljsko-havbični polk (Avstro-Ogrska), 8. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 8. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 8. poljskohavbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 8. poljskohavbični polk (Avstro-Ogrska), 8. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 8. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 9. poljski havbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 9. poljski havbični polk (Avstro-Ogrska), 9. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 9. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 9. poljsko-havbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 9. poljsko-havbični polk (Avstro-Ogrska), 9. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 9. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 9. poljskohavbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 9. poljskohavbični polk (Avstro-Ogrska), 9. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 9. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), Telegrafski polk (Avstrijsko cesarstvo), Telegrafski polk (Avstro-Ogrska), Železniški polk (Avstrijsko cesarstvo), Železniški polk (Avstro-Ogrska).

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »