Kazalo
40 odnosi: Šentvid ob Glini, Baško jezero, Beljak, Borovlje, Borovnica, Celovško polje, Celovec, Dobrač, Drava, Geografija Avstrijske Koroške, Glina, Gosposvetsko polje, Graško-ljubljanski protokol, Grebinj, Grebinjski Klošter, Gure, Hodiško jezero, Jezernica (razločitev), Južne Alpe / Kā Tiritiri o te Moana, Karavanke, Klopinjsko jezero, Koroška (zvezna dežela), Koroški Slovenci, Kotlina, Krka, Avstrija (reka), Ledenik, Morena, Nadmorska višina, Nemščina, Osojsko jezero, Pliberk, Podjuna, Podnebje, Raba, Rož, Topografija, Velikovec, Vrbsko jezero, Vzhodne Alpe, Ziljska dolina.
Šentvid ob Glini
Šentvid ob Glini je mesto na avstrijskem Koroškem z dobrimi 11.000 prebivalci, mestna občina pa jih ima skoraj 13.000.
Poglej Celovška kotlina in Šentvid ob Glini
Baško jezero
Baško jezero (nemško Faaker See) je ledeniško jezero v južnem delu Celovške kotline na Avstrijskem Koroškem.
Poglej Celovška kotlina in Baško jezero
Beljak
Beljak je sedmo ali osmo največje avstrijsko mesto in drugo največje mesto avstrijske zvezne dežele Koroške, približno 2/3 velikosti Celovca, s katerim sta edini statutarni mesti v deželi (mesti s statusom okraja, zato je Bejak tudi sedež okraja Beljak-dežela/podeželje).
Poglej Celovška kotlina in Beljak
Borovlje
Borovlje (nemško Ferlach) so najpomembnejši kraj v Rožu na Avstrijskem Koroškem z okoli 5.000 prebivalci (občina jih ima dobrih 7.100) ter največje naselje in tudi edino mesto s tem statusom v okraju Celovec-podeželje (Klagenfurt-Land) ter obenem najjužnejše mesto v Avstriji.
Poglej Celovška kotlina in Borovlje
Borovnica
Borovnica je naselje, ki ima približno 2.700 prebivalcev, kar je več kot polovica prebivalstva občine Borovnica, katere središče je.
Poglej Celovška kotlina in Borovnica
Celovško polje
Radiš proti severozahodu'', olje na platnu Celovško polje ali tudi Celovška ravnina (narečno Puale ali na Pualah, ali Klagenfurter Ebene) je nižinska pokrajina vzhodno od Celovca (oz. od Vrbskega jezera) na avstrijskem Koroškem in predstavlja posebno slovensko narečno področje.
Poglej Celovška kotlina in Celovško polje
Celovec
Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.
Poglej Celovška kotlina in Celovec
Dobrač
Straje vasi Dobrač (nemško Dobratsch ali Villacher Alpe) je 2166 metrov visoka gora na avstrijskem Koroškem.
Poglej Celovška kotlina in Dobrač
Drava
Drava je reka v Srednji Evropi, desni pritok Donave.
Poglej Celovška kotlina in Drava
Geografija Avstrijske Koroške
Marko Pernhart: ''Jepa in Beljaško polje z Baškim in z Vrbskim jezerom'' Marko Pernhart: ''Celovec proti severu'' Marko Pernhart:'' Podjuna pri Velikovcu'' Marko Pernhart: ''Celovška ravnina proti severozahodu'' Geografijo avstrijske Koroške, najjužnejše zvezne dežele Republike Avstrije zaznamuje lega v Vzhodnih Alpah in Celovški kotlini, ki je največja notranje alpska kotlinska pokrajina.
Poglej Celovška kotlina in Geografija Avstrijske Koroške
Glina
Glina iz Estonije Glina je sedimentna kamnina, sestavljena predvsem iz drobnozrnatih mineralov, med katerimi prevladuje kaolinit.
Poglej Celovška kotlina in Glina
Gosposvetsko polje
Gosposvetsko polje-Vojvodski prestol Gosposvetsko polje (nemško Zollfeld) je od 400 m do 2 km široko in okoli 18 km dolgo rahlo vzpenjajoče se polje, z nadmorsko višino okoli 450 do 455 mnm ob reki Glini (nem.Glan) v Celovški kotlini v Avstriji.
Poglej Celovška kotlina in Gosposvetsko polje
Graško-ljubljanski protokol
Graško-ljubljanski protokol je protokol, ki sta ga 22. januarja 1919 sklenili ljubljanska in avstrijska oblast.
Poglej Celovška kotlina in Graško-ljubljanski protokol
Grebinj
za drug kraj s podobnim imenom glej Slovenj Grebinj (nem. Deutsch-Griffen), okraj Šentvid ob Glini Grebinj (nemško Griffen) je občina in naselje v vzhodnem delu Celovške kotline ob cesti Celovec - Volšperk (Wolfsberg).
Poglej Celovška kotlina in Grebinj
Grebinjski Klošter
Grebinjski Klošter (nemško Stift Griffen) je utrjen kompleks z romansko in gotizirano staro župnijsko cerkvijo, ki se nahaja zahodno od Grebinja v Celovški kotlini.
Poglej Celovška kotlina in Grebinjski Klošter
Gure
* Gure (nemško Sattnitz) je skoraj 40 km dolga gričevnata in hribovita pokrajina, na nadmorski višini 800 do 900 m, ki se razprostira med dolino Drave in Vrbskim podoljem, v južnem delu Celovške kotline na Koroškem.
Poglej Celovška kotlina in Gure
Hodiško jezero
Hodiško jézero (nemško Keutschacher See) je jezero v Hodiškem podolju na Avstrijskem Koroškem.
Poglej Celovška kotlina in Hodiško jezero
Jezernica (razločitev)
Jezernica je lahko.
Poglej Celovška kotlina in Jezernica (razločitev)
Južne Alpe / Kā Tiritiri o te Moana
Južne Alpe (uradno Južne Alpe / Kā Tiritiri o te Moana) so gorovje, ki se razteza vzdolž večjega dela Južnega otoka Nove Zelandije in doseže največjo višino blizu zahodne strani območja.
Poglej Celovška kotlina in Južne Alpe / Kā Tiritiri o te Moana
Karavanke
Karavánke (nemško Karawanken) so gorska veriga, ki se razteza od tromeje med Slovenijo, Avstrijo in Italijo pa vse do Hrvaške.
Poglej Celovška kotlina in Karavanke
Klopinjsko jezero
Klopinjsko jezero je jezero na avstrijskem Koroškem, jugo-vzhodno od Velikovca, v občini Škocjan v Podjuni.
Poglej Celovška kotlina in Klopinjsko jezero
Koroška (zvezna dežela)
Razgled na del Koroške iz Karavank Koróška (nemško Kärnten; slovensko avstrijska Koroška, staroslovensko Korotan) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije.
Poglej Celovška kotlina in Koroška (zvezna dežela)
Koroški Slovenci
Bistrici v Rožu Koróški Slovénci (nemško Kärntner Slowenen) so Slovenci in slovensko govoreči prebivalci avstrijske Koroške, oziroma te sedanje avstrijske zvezne dežele oz.
Poglej Celovška kotlina in Koroški Slovenci
Kotlina
Kotlina je nižji svet, ki je z večine strani obdan z nižjimi in višjimi vzpetinami.
Poglej Celovška kotlina in Kotlina
Krka, Avstrija (reka)
Krka (nemško Gurk) je 120 km dolga reka na avstrijskem Koroškem.
Poglej Celovška kotlina in Krka, Avstrija (reka)
Ledenik
Ostanki Triglavskega ledenika, stanje: september 2002 Ledenik je tok ledu v visokogorju ali v polarnem svetu, ki se zaradi lastne teže in gravitacije pomika v nižjo lego.
Poglej Celovška kotlina in Ledenik
Morena
Švici Moréna ali gróblja je vsako kopičenje nekonsolidiranih naplavin (regolit in skal), ki se včasih imenujejo ledeniški til, ki se pojavljajo tako v trenutnih kot v nekdanjih poledenelih regijah in ki jih je prej nosil ledenik ali ledena plošča.
Poglej Celovška kotlina in Morena
Nadmorska višina
Kandijske železniške postaje Nadmôrska višína (skrajšano n. v.) je absolutna višina točke na Zemeljinem površju, merjena od ravni morske gladine (in ne od središča Zemlje).
Poglej Celovška kotlina in Nadmorska višina
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Celovška kotlina in Nemščina
Osojsko jezero
Osojsko jezero Osojsko jezero (nemško in v Avstriji imenovano Ossiacher See) je ledeniško jezero, na nadmorski višini 488 mnm, severno od Beljaka na Koroškem v Avstriji.
Poglej Celovška kotlina in Osojsko jezero
Pliberk
Župnijska cerkev - stranski oltar svetega Florijana. Pliberk je mesto z okoli 1.200 prebivalci na avstrijskem Koroškem blizu meje s Slovenijo in sedež istoimenske občine z dobrimi 4000 prebivalci.
Poglej Celovška kotlina in Pliberk
Podjuna
Podjuna in Dolina Bele (tudi Podjunsko polje), geografsko spadata k vzhodnemu delu avstrijske zvezne dežele Koroške.
Poglej Celovška kotlina in Podjuna
Podnebje
Letne povprečne temperature od 1961 do 1990 - primer kako se podnebje spreminja glede na položaj. Podnebje (klima) je dolgoročna značilnost vremena nad nekim območjem v daljšem časovnem obdobju, običajno v povprečju 30 let.
Poglej Celovška kotlina in Podnebje
Raba
Raba pri Molnaszecsődu Raba (nemško Raab, madžarsko Rába) je 283 km dolga avstrijsko - madžarska reka, ob kateri živijo tudi Slovenci.
Poglej Celovška kotlina in Raba
Rož
Rož Rož je ime za okoli 20 km dolgo in 3 do 4 km široko dolino Drave med Gurami in Karavankami v južni Celovški kotlini na Koroškem v Avstriji.
Poglej Celovška kotlina in Rož
Topografija
topografskih kartah Topografíja je predvsem geografski pojem, ki se nanaša na opisovanje in preučevanje Zemljinih površinskih značilnosti oziroma fizičnogeografskih značilnosti, kot so višina, nagib in slemenitev.
Poglej Celovška kotlina in Topografija
Velikovec
Velikovec je mestno naselje v vzhodnem delu Celovške kotline na avstrijskem Koroškem in sedež istoimenskega upravnega okraja.
Poglej Celovška kotlina in Velikovec
Vrbsko jezero
Vŕbsko jézero (nemško Wörthersee, nekdaj tudi Wörther See) je največje jezero na avstrijskem Koroškem.
Poglej Celovška kotlina in Vrbsko jezero
Vzhodne Alpe
Vzhodne Alpe je ime za vzhodno polovico Alp, navadno opredeljeno kot območje, vzhodno od črte Bodenskega jezera in alpske doline Rena vse do prelaza Splügen v alpskem razvodju in vzdolž po reki Liro do Komskega jezera na jugu.
Poglej Celovška kotlina in Vzhodne Alpe
Ziljska dolina
Ziljska dolina z Dobračem v ozadju Ziljska dolina je približno 90 kilometrov dolga dolina reke Zilje od vrha Lesne doline do Šmohorja in Beljaka na Koroškem v Avstriji in meri približno 530 km².
Poglej Celovška kotlina in Ziljska dolina