Kazalo
25 odnosi: Ameland, Franche-Comté, Grofija Culemborg, Grofija Flandrija, Grofija Hainaut, Grofija Holandija, Grofija Horn, Grofija Zeeland, Grofija Zutphen, Habsburška Nizozemska, Habsburžani, Karel V. Habsburški, Maksimilijan I. Habsburški, Marija Burgundska, Marija Ogrska, Nizozemske dežele, Okraj, Pragmatična sankcija (1549), Republika Nizozemska, Salins-les-Bains, Sedemnajst provinc, Spodnja Lorena, Sveto rimsko cesarstvo, Vojvodina Brabant, Vojvodina Gelders.
Ameland
Topografski zemljevid Amelanda, december 2014 Prebivalstvo v času 1800–2018 Amelandova fotografija iz zraka Ameland (West Frisian: It Amelân) je občina in eden od Zahodnofrizijskih otokov ob severni obali Nizozemske.
Poglej Burgundski cesarski okraj in Ameland
Franche-Comté
Franche-Comté je bila do leta 2015 vzhodna francoska regija ob meji s Švico.
Poglej Burgundski cesarski okraj in Franche-Comté
Grofija Culemborg
Grofija Culemborg od 1555, prej Gospostvo Culemborg Cuylenburga (tudi Culenburg, Cuylenburg) (niz. Heerlijkheid Culemborg) je bila neposredno gospostvo cesarstva in kasneje grofija, preden je prišla na Nizozemsko kot odvisno območje.
Poglej Burgundski cesarski okraj in Grofija Culemborg
Grofija Flandrija
Grofija Flandrija (nizozemsko Graafschap Vlaanderen, francosko Comté de Flandre) je bila zgodovinska grofija na Nizozemskem.
Poglej Burgundski cesarski okraj in Grofija Flandrija
Grofija Hainaut
Grofija Hainaut (francosko Comté de Hainaut, nizozemsko Graafschap Henegouwen, nemško Grafschaft Hennegau, latinsko comitatus hanoniensis) je bila zgodovinsko gospostvo v srednjeveškem Svetem rimskem cesarstvu s prestolnico v Monsu (nizozemsko Bergen).
Poglej Burgundski cesarski okraj in Grofija Hainaut
Grofija Holandija
Grofija Holandija je bila država Svetega rimskega cesarstva in od leta 1433 del burgundske Nizozemske, od leta 1482 del habsburške Nizozemske in od 1581 dalje vodilna provinca Nizozemske republike, katere del je ostala do batavske revolucije.
Poglej Burgundski cesarski okraj in Grofija Holandija
Grofija Horn
Grofija Horn v 18. stoletju Zemljevid, ki prikazuje cesarsko opatijo Thorn, grofijo Horne in baronstvo Kessenich Grad Horn Horne (tudi Horn, Hoorn ali Hoorne) je majhna zgodovinska, prvotno gospostvo in od 1450, grofija Svetega rimskega cesarstva v današnji Nizozemski in Belgiji.
Poglej Burgundski cesarski okraj in Grofija Horn
Grofija Zeeland
Grofija Zeeland je bila grofija Svetega rimskega cesarstva v Nizozemskih deželah.
Poglej Burgundski cesarski okraj in Grofija Zeeland
Grofija Zutphen
Oton II. Zutphenski na lovu v regiji Veluwe. ''Gerhard III. Gelderski "Hči grofa Zutphenskega" z grbom Zutphenskih Alegorična predstavitev prenosa Gelreja in Zutphena leta 1675 s strani Viljema III. Oranskega, s tremi podrobnimi predstavitvami samega prenosa v Arnhem Mavricij Oranski je leta 1591 zajel mesto Zutphen.
Poglej Burgundski cesarski okraj in Grofija Zutphen
Habsburška Nizozemska
Habsburška Nizozemska, v latinščini imenovano Belgica, je skupno ime fevdov iz obdobja renesanse v Nizozemskih deželah v lasti Habsburške hiše Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Burgundski cesarski okraj in Habsburška Nizozemska
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Burgundski cesarski okraj in Habsburžani
Karel V. Habsburški
Karel V. Habsburški, rimsko-nemški kralj in cesar (1519-56), španski kralj (kot Karel I., 1516-56), avstrijski nadvojvoda (kot Karel I., 1519-21), suveren številnih nizozemskih provinc (1506-55), * 24. februar 1500, Gent, Flandrija (današnja Belgija), † 21. september 1558, San Jerónimo de Yuste, Španija.
Poglej Burgundski cesarski okraj in Karel V. Habsburški
Maksimilijan I. Habsburški
Maksimilijan I. Habsburški, nemški kralj (1486), cesar Svetega rimskega cesarstva (1508), * 22. marec 1459, Dunajsko Novo mesto, † 12. januar 1519, Wels, Zgornja Avstrija.
Poglej Burgundski cesarski okraj in Maksimilijan I. Habsburški
Marija Burgundska
Marija Burgundska, z vzdevkom Bogata, naslovna vojvodinja Burgundska, je vladala burgundski državi, zdaj večinoma v Franciji — z izjemo vojvodine Burgundije, vrnjene Kraljevini Franciji (1477) — in Nizozemskim deželam, od leta 1477 do njene smrti v nesreči pri jahanju v starosti 25 let, * 13.
Poglej Burgundski cesarski okraj in Marija Burgundska
Marija Ogrska
Marija Ogrska iz dinastije Árpád je bila kraljica-žena Neapeljskega kraljestva, * okoli 1257, † 25. marec 1323.
Poglej Burgundski cesarski okraj in Marija Ogrska
Nizozemske dežele
Nizozemske dežele (nizozemsko de Lage Landen, francosko les Pays Bas, angleško Low Countries) ali zgodovinsko tudi Nizozemske (nizozemsko de Nederlanden), je obalna nižinska regija v severozahodni Evropi, ki jo sestavlja spodnje porečje rek Ren, Meuse in Šelda, ki so se v srednjem veku razdelile na številne pol neodvisne kneževine, ki so se utrdile v današnji Belgiji, Luksemburgu in Nizozemski, pa tudi v današnji Francoski Flandriji.
Poglej Burgundski cesarski okraj in Nizozemske dežele
Okraj
Okraj je upravno-teritorialna enota v nekaterih državah.
Poglej Burgundski cesarski okraj in Okraj
Pragmatična sankcija (1549)
Pragmatična sankcija (1549) je razglasitev, s katero sta (v času cesarja Karla V.) nizozemska zvezna skupščina (staten-generaal) ín cesarski zbor Svetega rimskega cesarstva (Reichstag) leta 1548 priznala sedemnajst nizozemskih provinc kot ozemeljsko celoto, ki se pri prenosu na cesarjevega dediča in na naslednje dediče ne sme deliti.
Poglej Burgundski cesarski okraj in Pragmatična sankcija (1549)
Republika Nizozemska
Republika sedmih združenih provinc (nizozemsko: Republiek der Zeven Verenigde Provinciën) ali Združene Nizozemske (Verenigde Nederlanden) ali na kratko Republika Nizozemska je zveza formalno suverenih provinc, ki niso hotele imeti nad seboj oblasti monarha in so svoje možnosti videle v svobodnem razvoju trgovine, pomorstva, podjetništva in kmetijstva.
Poglej Burgundski cesarski okraj in Republika Nizozemska
Salins-les-Bains
Salins-les-Bains je zdraviliško naselje in občina v vzhodnem francoskem departmaju Jura regije Franche-Comté.
Poglej Burgundski cesarski okraj in Salins-les-Bains
Sedemnajst provinc
''Sedemnajst provinc'' Sedemnajst provinc je personalna unija vojvodin, grofij in gospostev, ki so si jih Habsburžani pridobili v obdobju 1477 -1543 na ozemlju, ki se približno pokriva z današnjim Beneluksom.
Poglej Burgundski cesarski okraj in Sedemnajst provinc
Spodnja Lorena
Razdelitev Lorene okoli leta 1000: Spodnja Lorena Je obarvana z rožnato, Zgornja Lorena pa s purpurno barvo Vojvodina Spodnja Lorena ali Spodnja Lotaringija, ustanovljena leta 959, je bila vojvodina srednjeveškega Nemškega kraljestva, ki je obsegala dele današnje Belgije, Nizozemske, severnega dela nemškega Porenja in severne Francije vzhodno od reke Šelde.
Poglej Burgundski cesarski okraj in Spodnja Lorena
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Burgundski cesarski okraj in Sveto rimsko cesarstvo
Vojvodina Brabant
Vojvodina Brabant je bila država Svetega rimskega cesarstva, ustanovljena leta 1183.
Poglej Burgundski cesarski okraj in Vojvodina Brabant
Vojvodina Gelders
Zemljevid vojvodine Gelders leta 1350 Gelders ali Gueldres je zgodovinska grofija, kasneje vojvodina Svetega rimskega cesarstva, ki se nahaja v Nizozemskih deželah.
Poglej Burgundski cesarski okraj in Vojvodina Gelders