Kazalo
34 odnosi: Avstro-Ogrska, Đurđin, Šokaščina, Baltoslovanski jeziki, Bikovo, Bosanščina, Bosanci, Bosna in Hercegovina, Dalmacija, Donji Tavankut, Gornji Tavankut, Hrvaščina, Hrvaška, Hrvati, Ivan Antunović, Južnoslovanski jeziki, Ljutovo, Madžarska, Mala Bosna, Narečje, Novinarstvo, Osmansko cesarstvo, Rimskokatoliška cerkev, Slovani, Slovanski jeziki, Srbi, Srbija, Srbohrvaščina, Stari Žednik, Subotica, Vojvodina, Srbija, 16. stoletje, 1910, 2007.
- Jeziki Hrvaške
- Jeziki Srbije
- Jeziki Vojvodine
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Bunjevščina in Avstro-Ogrska
Đurđin
Đurđin (izvirno Ђурђин; Györgyén) je naselje v Srbiji, ki upravno spada pod Mesto Subotica; slednja pa je del Severnobačkega upravnega okraja.
Poglej Bunjevščina in Đurđin
Šokaščina
Šokaščina (šokaško Šokački jezik) je južnoslovanski jezik, ki ga govorijo Šokci v Vojvodini.
Poglej Bunjevščina in Šokaščina
Baltoslovanski jeziki
baltoslovanski jeziki Baltoslovanski jeziki so veja indoevropske družine jezikov, v katero spadajo baltski in slovanski jeziki.
Poglej Bunjevščina in Baltoslovanski jeziki
Bikovo
Bikovo (izvirno Биково) je naselje v Srbiji, ki upravno spada pod Mesto Subotica; slednja pa je del Severnobačkega upravnega okraja.
Poglej Bunjevščina in Bikovo
Bosanščina
Bosánščina (izvirno bosanski jezik / босански језик) je ena izmed standardnih različic osrednjega južnoslovanskega jezika, znanega kot srbohrvaščina.
Poglej Bunjevščina in Bosanščina
Bosanci
Bosanci so prebivalci države Bosne in Hercegovine.
Poglej Bunjevščina in Bosanci
Bosna in Hercegovina
Bosna in Hercegovina (izvirno: Bosna i Hercegovina, okrajšava BiH, srbska cirilica: Боснa и Херцеговина), neformalno samo Bosna, je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika v okviru Jugoslavije (SFRJ).
Poglej Bunjevščina in Bosna in Hercegovina
Dalmacija
Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.
Poglej Bunjevščina in Dalmacija
Donji Tavankut
Donji Tavankut (izvirno Доњи Таванкут) je naselje v Srbiji, ki upravno spada pod Mesto Subotica; slednja pa je del Severnobačkega upravnega okraja.
Poglej Bunjevščina in Donji Tavankut
Gornji Tavankut
Gornji Tavankut (izvirno Горњи Таванкут) je naselje v Srbiji, ki upravno spada pod Mesto Subotica; slednja pa je del Severnobačkega upravnega okraja.
Poglej Bunjevščina in Gornji Tavankut
Hrvaščina
Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.
Poglej Bunjevščina in Hrvaščina
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Bunjevščina in Hrvaška
Hrvati
Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.
Poglej Bunjevščina in Hrvati
Ivan Antunović
Ivan Antunović, (madž. Antunovich János, srb. Иван Антуновић), hrvaški duhovnik, naslovni škof v Koloču in narodni buditelj, * 19. junij 1815, Kunbaja, † 13. januar 1888, Koloča.
Poglej Bunjevščina in Ivan Antunović
Južnoslovanski jeziki
bolgarščina Južnoslovanski jeziki skupaj z vzhodnoslovanskimi in zahodnoslovanskimi jeziki sestavljajo skupino slovanskih jezikov.
Poglej Bunjevščina in Južnoslovanski jeziki
Ljutovo
Ljutovo (izvirno Љутово) je naselje v Srbiji, ki upravno spada pod Mesto Subotica; slednja pa je del Severnobačkega upravnega okraja.
Poglej Bunjevščina in Ljutovo
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Bunjevščina in Madžarska
Mala Bosna
Mala Bosna (izvirno Мала Босна) je naselje v Srbiji, ki upravno spada pod Mesto Subotica; slednja pa je del Severnobačkega upravnega okraja.
Poglej Bunjevščina in Mala Bosna
Narečje
Narečje ali s tujko dialekt (iz gr. dialektos) je jezikovna zvrst, ki jo uporablja poljubno število govorcev na določenem ozemlju.
Poglej Bunjevščina in Narečje
Novinarstvo
Novínarstvo je dejavnost, ki spremlja dogajanje in o njem poroča širši javnosti.
Poglej Bunjevščina in Novinarstvo
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Bunjevščina in Osmansko cesarstvo
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Bunjevščina in Rimskokatoliška cerkev
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Poglej Bunjevščina in Slovani
Slovanski jeziki
Družina indoevropskih jezikov Slovanski jeziki Slovánski jezíki so del jezikovne družine indoevropskih jezikov.
Poglej Bunjevščina in Slovanski jeziki
Srbi
Srbi (srbsko Срби) so južnoslovanski narod, ki živi v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem, kot manjšina pa tudi v Severni Makedoniji.
Poglej Bunjevščina in Srbi
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Poglej Bunjevščina in Srbija
Srbohrvaščina
Etičnopolitične različice srbohrvaščine oziroma sestava srbohrvaščine (2006) Srbohrvaščina (srpskohrvatski ali hrvatskosrpski) je bil uradni jezik v nekdanji SFRJ poleg slovenščine in makedonščine.
Poglej Bunjevščina in Srbohrvaščina
Stari Žednik
Stari Žednik (izvirno Стари Жедник) je naselje v Srbiji, ki upravno spada pod Mesto Subotica; slednja pa je del Severnobačkega upravnega okraja.
Poglej Bunjevščina in Stari Žednik
Subotica
Subotica (izvirno Суботица; Szabadka) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Severnobačkega upravnega okraja.
Poglej Bunjevščina in Subotica
Vojvodina, Srbija
Avtonomna pokrajina Vojvodina (srbsko Аутономна Покрајина Војводина, madžarsko Vajdaság Autonóm Tartomány, romunsko Provincia Autonomă Voivodina, hrvaško Autonomna Pokrajina Vojvodina, rusinsko Автономна Покраїна Войводина) je avtonomno območje na severu Srbije.
Poglej Bunjevščina in Vojvodina, Srbija
16. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 13. stoletje | 14. stoletje | 15. stoletje | 16.
Poglej Bunjevščina in 16. stoletje
1910
1910 (MCMX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Bunjevščina in 1910
2007
2007 (MMVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek in končalo s ponedeljkom.
Poglej Bunjevščina in 2007